Za mnoge ženske in pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (IVF) preplet upanja, strahu, poguma in potrpežljivosti. Velikokrat preteče nekaj let, preden par dobi svojega otročka, in v tem času ima še posebej ženska lahko občutek, kot da je v vrtincu čustev, ki se enkrat vrti hitreje, drugič počasneje, zelo težko pa iz njega izstopi. Morda slišiš zgodbe o “čudežnih” nosečnostih, a redkeje izveš za vse korake, ki jih ženska prehodi do tja.
Kaj je IVF in kdaj ga uporabljamo
Oploditev in vitro (IVF), splošno znana tudi kot “umetna oploditev”, predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki nudi upanje posameznikom oziroma parom v boju z različnimi oblikami neplodnosti. Proces spočetja se tako zgodi “v epruveti”, ko se jajčne celice in semenčice združi zunaj telesa, v nadzorovanem laboratorijskem okolju.
IVF je metoda zdravljenja neplodnosti, ki jo uporabimo kadar druge oblike zdravljenja neplodnosti niso možne (npr. zamašeni jajcevodi) ali pa smo pred tem izčrpali ostale možnosti zdravljenja. IVF postopek se svetuje paru, kjer je ugotovljena nepojasnjena neplodnost, različne oblike ženske neplodnosti, kot je pozno reproduktivno obdobje, odsotni ali neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije (PCOS), endometrioza, ponavljajoče izgube nosečnosti, genetski vzroki ali neuspele druge oblike zdravljenja neplodnosti (npr. IUI).
Osnovni fazni potek IVF postopka
IVF/ICSI postopek se začne s hormonsko stimulacijo ženske, ki je potrebna za pridobitev več jajčec kot pri rednem ovulacijskem ciklusu. Potek stimulacije spremlja zdravnik z ultrazvokom. Zrela jajčeca se zbirajo s punkcijo foliklov pod nadzorom ultrazvoka. Na dan odvzema jajčec se odvzame tudi seme partnerja. Dobljena jajčeca se nato oplodijo s semenčeci partnerja, nastali zarodki pa se gojijo zunaj ženskega telesa v inkubatorju.
Na dan fertilizacije embriolog v laboratoriju združi ženske jajčne celice in moške semenčice, da pride do oploditve in razvoja zarodkov, ki jih nato prenesemo v maternico. Po nekaj dneh gojenja (največ 5-6 dni) se najboljši zarodek prenese v maternico ženske - embrio transfer (ET).
Pri IVF-u ločimo dve osnovni metodi. Če je seme zadovoljive kakovosti, je v uporabi manj invaziven in nekoliko uspešnejši t.i. klasičen IVF. Če je kvaliteta semena slaba, v poštev pride t.i. intracitoplazemska injekcija spermija ali ICSI (Intracytoplasmic sperm injection).
Pomembni koraki in laboratorijske prakse
Med punkcijo jajčnikov embriolog zbira folikularno tekočino in v njej identificira jajčne celice. Jajčne celice so izredno občutljive na vsakršne spremembe temperature, zato je vitalnega pomena, da je ta proces čim krajši. Folikularna tekočina se zbira v ogretih epruvetah, ki se zbirajo v prav tako ogretem termo bloku in na ta način zmanjšamo možnost nihanja temperature.
Embriolog na ogreti površini v brezprašni komori nato poišče jajčne celice, ki so obdane z granuloznimi celicami. Celoten kompleks je podoben oblačku in viden tudi s prostim očesom. Celice zbere in prestavi v ustrezno gojišče s HEPES pufrom, ki omogoča stabilne pogoje izven inkubatorja.
Za uspešen razvoj zarodka izven maternice je nujno, da so vsi parametri (pH, temperatura, vlaga, kemična sestava okolja) kar se da podobni tistim v jajcevodu oz. maternici. Zarodki se lahko izven telesa razvijajo največ 5-6 dni, to je do levitve.
Izbira števila prenešenih zarodkov
Po slovenskem zakonu se lahko prenese največ tri zarodke. V praksi pa prenašamo enega ali dva zarodka, saj si želimo zdrave, enoplodne nosečnosti, donošene do termina. Glede števila prenešenih zarodkov se odločamo ginekologi, embriologi in pacienti skupaj. Odločitev pa je povezana s starostjo pacientke, njeno konstitucijo, sluznico maternice, kvalitete zarodkov, števila predhodnih postopkov ...
Večplodna nosečnost se smatra kot pomemben zaplet postopkov IVF zato si z elektivnim prenosom enega zarodka prizadevamo zmanjšati tveganje za večplodne nosečnosti. Prenos dveh zarodkov pa poveča možnost večplodne nosečnosti.
Uspešnost IVF: kako merimo in kaj pričakovati
Kaj sploh je uspešen IVF? Uspešnost IVF-a se običajno meri v stopnji nosečnosti na cikel ali v stopnji živorojenosti, to pomeni, da se nosečnost uspešno zaključi z rojstvom otroka. Statistični podatki, torej koliko procentov imaš možnosti, da bo postopek glede na tvoja leta in število poskusov uspel, so ti lahko v pomoč v smislu, da si ustvariš realno sliko in si ne ustvarjaš iluzij o tem, kako vsemogočna je medicina.
Stopnja živorojenosti na prenos zarodka pri ženskah mlajših od 30 let je približno 50 %. Pri ženskah med 30. in 34. letom 37 %, med 35. in 39. letom 29 %, med 40. in 42. letom 15 %, po 43. letu le še 7 %. Povprečna uspešnost se običajno giblje med 25 in 35 % na cikel, a je treba poudariti, da s starostjo ženske močno upada. V višji starostni skupini, po 40. letu, uspešnost postopkov pade pod 10 %.
Tako je. Zato bi rada posebej povedala, da epruveta ne reši vsega. Uspešnost epruvete je močno znižana, če pacientka pride na kliniko za zdravljenje neplodnosti prepozno, ko genetskega materiala skoraj ni več ali pa ga je zelo malo. V takih primerih tudi z najbolj sodobnimi postopki zdravljenja neplodnosti težje pridemo do nosečnosti.
Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost
Za uspešen IVF ni enega preprostega recepta, ki bi identično deloval pri vsaki ponovitvi vsakega para. Gre za preplet številnih dejavnikov, ki se morajo izpolniti v pravem zaporedju in vključuje tako medicinsko znanje, kot vajino čim boljše telesno in čustveno stanje ter konec koncev tudi nekaj višje sile ali sreče, kot želiš to poimenovati. Vsekakor so pomembni: primerna starost ženske, kakovost jajčec in semenčic, ki z leti upada, odvisna pa je tudi od zdravja obeh partnerjev, njune prehrane, količine stresa, kvalitete in količine spanca ter razvad kot je kajenje, alkohol ali droge.
Glede na to, da je cilj rojstvo zdravega otroka, ni dovolj, da se le pridobi zdrave celice, ampak tudi, da pride do ugnezditve, zato je zelo pomembno zdravstveno stanje maternice, ki mora biti pripravljena na sprejem zarodka. Prisotnost miomov, endometrioze ali drugih sprememb lahko vpliva na ugnezditev.
Nadalje je pomembno, da imata oba s partnerjem primerno telesno težo, ki je odvisna od vajinega življenjskega sloga, torej ustrezne prehrane in gibanja. Zelo priporočljivo je tudi preveriti stanje mineralov in vitaminov v krvi in po potrebi dodajati ustrezne prehranske dodatke, ki so ključni v prenatalnem obdobju, kot so folna kislina, D vitamin, železo in magnezij.
Vpliv psihološkega stanja in podpora
IVF je čustveni vrtiljak. Dodaten in morda zate čisto nov stres, občutek krivde ali osamljenosti lahko močno vplivajo na počutje in včasih celo na potek zdravljenja. Psihološka podpora, pogovor s partnerjem, prijateljicami ali terapevtom lahko prinese neverjetno olajšanje. Dejstvo, da te posluša nekdo, ki te zares razume, ti stoji ob strani in te podpira brez nepotrebnih nasvetov, je torej zate tam, ko to rabiš, je neprecenljivo.
Bodi prijazna do sebe - IVF ni tekmovanje, temveč pot, ki zahteva veliko potrpežljivosti, prilagajanja, odpovedovanja in soočanja s svojimi temnimi platmi. Ja, IVF pot ima navadno veliko vzponov in padcev, a če je tvoja želja po otroku velika, vztrajaj na tej poti dokler je to zate dobro in znotraj tvojih postavljenih mej.
Neuspeh, ponovni poskusi in mikro-uspehi
Ko se poskus konča brez pozitivnega testa, se svet za trenutek ustavi in sesuje. Vendar neuspeh enega postopka največkrat ne pomeni konca poti. Zdravniki pogosto po prvem ciklu pridobijo dragocene informacije o odzivu telesa, dozah hormonov in kakovosti zarodkov - kar je podlaga za izboljšanje naslednjega poskusa.
Po drugi strani pa lahko uspešnost znotraj posameznega postopka meriš tudi na zelo mikro in subjektivnem nivoju. Morda se tega ne zavedaš, a uspeh lahko iščeš tudi v neuspelem poskusu. Zveni nenavadno? Je zate uspeh, da se zamotiš in koristno preživiš čas med čakanjem na določen pregled ali test? Je zate uspeh, da ti je uspelo izgubiti 10 kg, kar ti poveča možnosti v naslednjem poskusu? Je zate uspeh, da si postavila osebno mejo in jasno dala vedeti ljudem, ki se jih vajina situacija ne tiče, naj se ne vtikajo in ti postavljajo neprimernih vprašanj in komentarjev? Vsi taki mikro uspehi so tudi del izzivov, s katerimi se boš srečevala na svoji IVF poti.
Praktični vidiki postopka in pacientova vloga
Sam postopek stimulacije jajčnikov traja nekje med dvema in tremi tedni. Nato pa se izvede fertilizacija na dan punkcije. Postopek običajno traja 4-6 tednov, od začetka stimulacije jajčnikov do prenosa zarodkov. Povprečno postopek punkcije traja od 10 do 15 minut.
Postopek IVF je ne glede na vzrok najbolj naporen za ženske. To pa zato, ker imamo ženske jajčnike v telesu in je potrebna sistemska stimulacija. S tem se povečajo jajčniki, v telesu se zadržuje malo več tekočine, pride do večje občutljivosti v spodnjem delu trebuha ... Tako da sama stimulacija najbolj obremenjuje žensko. Tudi punkcija, operativni poseg, pri katerem pridobimo jajčne celice, je invazivna in boleča. Je pa sam prenos zarodkov nato v večini primerov neboleč.
Za punkcijo jajčnikov si lahko izberete lokalno anestezijo ali analgosedacijo. Analgosedacija je postopek pri katerem vam zdravnik anesteziolog vbrizga kratkodelujoče uspavalo in močno sredstvo proti bolečinam. Zelo redko je potrebno punkcijo izvesti v splošni anesteziji.
Na dan prenosa se ginekolog, embriolog in par pogovorijo na osnovi več kriterijev: število zarodkov, kvaliteta zarodkov, anamnestični podatki in želje para. Navadno v maternico prenesemo 1 ali 2 najboljša zarodka. Postopek prenosa je podoben običajnemu ginekološkemu pregledu in ni boleč. Takoj po prenosu lahko vstanete in se normalno gibljete.
Zamrzovanje, PGD in genetsko testiranje
Tekom postopka oba s partnerjem podpišeta soglasje za zamrzovanje nadštevilnih zarodkov. Nadštevilne zarodke visoke kakovosti zamrznemo in jih shranimo za nadaljnjo uporabo. Skupno uspešnost postopkov OBMP močno izboljšajo postopki zamrzovanja in hranjenja zarodkov. Nadštevilčni zarodki dobre kvalitete po ICSI ali IVF postopku se s pomočjo modernih tehnik zamrznejo in hranijo v tekočem dušiku daljši čas.
V zadnjih letih je klasično postopno zamrzovanje izpodrinilo t.i. ultra kratko zamrzovanje ali vitrifikacija. Postopek je kratek in izredno učinkovit. Zarodki se s pomočjo posebnih raztopin dehidrirajo, kar prepreči tvorjenje vodnih kristalov ter posledične poškodbe zarodka.
Da bi povečali možnost uspeha pri IVF, vključujejo diagnostične in presejalne postopke z namenom, da bi dobili »najboljšega otroka«. IVF klinike uporabljajo tudi predimplantacijsko genetsko diagnostiko (PGD). Pri tem postopku zarodku odvzamejo nekaj celic in jih pošljejo na genetsko preiskavo. Tako odkrijejo zarodke z ali brez kromosomsko-genetskih nepravilnosti.
Zapleti, tveganja in preventiva
IVF je relativno varen postopek z zelo majhno verjetnostjo za zaplete. Možni zapleti vključujejo sindrom hiperstimulacije jajčnikov (OHSS), večplodno nosečnost, krvavitev ali okužbo po odvzemu jajčnih celic. Zaradi hormonskih injekcij, ki jih uporabljamo za spodbujanje jajčnikov, so jajčniki večji kot običajno in to lahko občutite kot nelagodje in občutek napetosti v trebuhu.
Nosečnice, ki so zanosile s pomočjo IVF postopkov, se pogosteje vodi kot rizične nosečnosti. Sam postopek IVF ne predstavlja dodatnega rizika. Prej bi to pripisala drugim vzrokom, ki so obstajali že prej in pa že omenjeno starost ženske, ki je zelo močen rizični dejavnik.
Pomeni preventiva: da, plodnostni potencial lahko ocenimo v katerem koli rodnem življenjskem obdobju ženske. Splošno je smiselno preveriti stanje hormonov in parametrov, kot so FSH, LH, TSH, prolaktin in AMH, ki morajo biti odvzeti med 3. in 5. dnem menstruacijskega ciklusa.
Pravna, organizacijska in dostopnostni vidiki v Sloveniji
Slovenija je po dostopnosti postopkov umetne oploditve v svetu pravi unikum, saj je le-ta zelo dostopna parom, ki se soočajo z neplodnostjo, prav tako te postopke krije zavarovalnica. Neplodni pari so upravičeni do šestih brezplačnih poskusov umetne oploditve za prvega in še do dodatnih štirih brezplačnih postopkov za drugega otroka.
V Sloveniji imajo vsi pari, ki so upravičeni do oploditve z biomedicinsko pomočjo, iz naslova zdravstvenega zavarovanja pravico do 6 IVF postopkov za prvega otroka in 4 IVF postopke za vsakega nadaljnega otroka. Trenutno v Sloveniji v polnem obsegu delujeta dva IVF centra - Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani (UKC LJ) in Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru (UKC MB).
Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic (ženskih ali moških) se v Sloveniji izvaja le v Ljubljani in Mariboru, vendar so zaradi hudega pomanjkanja darovalk in darovalcev čakalne dobe dolge več let. V Sloveniji lahko svoje spolne celice darujejo zdravi posamezniki, in sicer ženske stare med 18 in 35 let ter moški stari med 18 in 55 let.
Izkušnje, čakalne dobe in specializirani strokovnjaki
Na forumih se pogosto pojavljajo vprašanja o čakalnih dobah in izkušnjah s posameznimi centri. Posebej se izpostavlja mariborski center in profesor Vlaisavljevič, ki ga mnogi označujejo kot najbolj priznanega strokovnjaka na tem področju v Evropi. Pari iz Hrvaške in drugih držav pogosto prihajajo v Slovenijo, ker jim drugje ne morejo več pomagati.
Čeprav so čakalne vrste lahko dolge, se pari odločajo zanj zaradi njegovega ugleda in uspešnosti. Nekatere uporabnice poročajo o čakanju na postopek PGD, ki vključuje genetsko svetovanje in preiskave, kar lahko še dodatno podaljša čas do začetka zdravljenja. Birokracija in odobritve genetskih konzilijev lahko predstavljajo pomemben faktor pri dolžini čakalnih dob.
Etika, dileme in alternativne poti
IVF odpira tudi etična vprašanja. Da bi povečali možnost uspeha pri IVF, vključujejo diagnostiko in presejalne postopke, ki v praksi pomenijo izbiro zarodkov brez določenih gensko-kromosomskih nepravilnosti. Nekateri izpostavljajo vprašanje, da se v teh postopkih izločijo »nezaželene otroke« in iščejo samo perfektne.
Postopek IVF zahteva od ženske, da opravi hormonsko stimulacijo za proizvodnjo več jajčec, kar prinaša tveganja in čustvene stroške. IVF popredmeti ženske, saj jih pogosto obravnava kot sredstvo za rojstvo otrok, ne pa kot celovite osebnosti; kritike opozarjajo tudi na komercialne plati industrije asistirane reprodukcije.
Posvojitev je predstavljena kot alternativa ali dopolnilo poti k starševstvu: "Posvojitev je dejanje ljubezni. Zakonca si želita otroku podarjati svojo ljubezen. Predpogoj za posvojitev je, da v nekem trenutku sprejmemo dejstvo, da ne moremo zanositi." Posvojitev je poseben klic, ki mora v zakoncema dozoreti.
Praktične informacije za pacientke
- Če ste imeli postopek IVF, v katerem ste prejemali hormonske injekcije, nov postopek izvedemo po 2 do 3 menstruacijah (2 do 3 mesece). Če ste imeli neuspel prenos zamrznjenih zarodkov za vstop v nov postopek ni potrebno čakati.
- Krvavitve v zgodnji nosečnosti so zelo pogoste. Če je krvavitve malo ali je v obliki krvavega izcedka, nadaljujte z vso predpisano terapijo.
- Če ste zamudili časovno okno za odvzem krvi (3. - 5. dan ciklusa), nam pišite s pričetkom naslednje menstruacije.
- Na dan prenosa se zglasita oba; s seboj potrebujeta osebni dokument s sliko.
- Po prenosu predpišemo stalež do krvnega testa nosečnosti (14 dni), vendar se lahko na delo vrnete že prej, če zdravnik ne svetuje drugače.
Pomembne številke in statistike
| Starostna skupina | Stopnja živorojenosti (približno) |
|---|---|
| <30 let | ~50% |
| 30-34 let | ~37% |
| 35-39 let | ~29% |
| 40-42 let | ~15% |
| Po 43 let | ~7% |
Opombe o uspešnosti in napredku
V švedski študiji so ugotovili, da imajo ženske, ki prestanejo 3 IVF postopke, 66% možnost zanositve. Kljub temu je treba poudariti, da lahko tudi ženske, mlajše od 35 let, doživijo neuspeh v prvem IVF postopku. Uspešnost IVF se običajno izraža kot delež nosečnosti ali rojstev na posamezen postopek, vendar je obravnava pri zdravljenju neplodnosti praviloma individualna.
Skupno uspešnost postopkov OBMP močno izboljšajo postopki zamrzovanja in hranjenja zarodkov ter napredek v embriologiji, inkubatorjih in diagnostiki (npr. time lapse tehnologija, PGD, NGS). Kljub temu še niso znani v celoti dolgoročni učinki IVF in nekatere študije opozarjajo na povečano tveganje za prirojene napake pri otrocih rojenih iz IVF postopka, zato je potrebna previdnost, transparentnost in nadaljnje spremljanje.
tags: #nepojasnjena #neplodnost #ivf