Občina Kamnik: predlog enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka in možnosti prerazporeditve sredstev

V občini Kamnik se je pojavila pomembna pobuda, ki bi lahko pozitivno vplivala na življenje najmlajših prebivalcev. Občinska svetnica Alenka Jevšnik, članica stranke LMŠ, je predlagala, da bi občina Kamnik sledila zgledu drugih občin in obdarila svoje novorojenčke s finančnim prispevkom v višini 50 evrov. Ta pobuda izhaja iz opažanj o podobnih iniciativah v drugih občinah, ki želijo s simboličnim darilom obogatiti praznični čas za svoje najmlajše.

Trenutno stanje in predlog za Kamnik

V Kamniku naj bi ob rojstvu otroka starši prejeli enkratno denarno pomoč. V ta namen je v proračunu zagotovljenih šestdeset tisoč evrov, pravico do enkratne denarne pomoči pa bo lahko uveljavljal eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, ki ima skupaj z novorojenim otrokom stalno bivališče v občini Kamnik. Prvotno predlagani znesek 150 evrov so svetniki po razpravi z amandmajem povišali na 180 evrov, čeprav se je večini kljub zelo pozitivni gesti občine znesek zdel prenizek.

Svetniki so si bili enotni glede načina izplačil. Da bi se izognili nepotrebni birokraciji in vlogam, ki bi jih marsikateri starš lahko spregledal, so se skladno odločili, da bo občina skupaj z voščilnico ob rojstvu staršem poslala obrazec vloge, ki ga bodo starši izpolnjenega vrnili pristojnemu organu, ta pa jim bo na podlagi podatkov znesek tudi nakazal. Starši tako ne bodo imeli dela z iskanjem obrazcev in pisanjem vlog, bodo pa morali izpolnjen obrazec vrniti v treh mesecih od prejetja, saj po preteku tega obdobja do denarne pomoči ne bodo več upravičeni. Sklep velja od 1.

Predlog svetnice Jevšnik: prerazporeditev neporabljenih sredstev

Pobuda Alenke Jevšnik se opira na konkretne primere iz prakse, kjer so se občine že odločile za podobne ukrepe. Svetnica Jevšnik je občinsko upravo pozvala k razmisleku o podobni rešitvi za občino Kamnik. Poudarila je, da obstajajo neporabljena sredstva na različnih postavkah, ki bi jih bilo mogoče prerazporediti v korist otrok. Konkretno je omenila sredstva na postavkah Zavoda za turizem, šport in kulturo občine Kamnik, pa tudi sredstva, namenjena novoletnemu bazarju, ki zaradi okoliščin morda ne bo izveden. Svetnica predlaga, da bi ta sredstva prerazporedili na postavko »Dodatni socialni programi in akcije« in jih nato namenili otrokom.

Ta predlog temelji na načelu odgovornega upravljanja z javnimi sredstvi, ki vključuje tudi iskanje inovativnih načinov za izboljšanje socialne blaginje občanov, še posebej najranljivejših skupin, kot so otroci. Pomembno je tudi, da se proces prerazporeditve sredstev izvede transparentno in v skladu z občinskimi predpisi.

Finančni vidik in potencialni učinki pobude

Namen pobude ni zgolj finančni, temveč nosi tudi pomemben simbolni pomen. 50 evrov na otroka predstavlja oprijemljivo podporo družinam, ki jim lahko pomaga pri nakupu manjših daril ali drugih potrebščin v prazničnem času. Hkrati pa takšna gesta občine sporoča, da lokalna skupnost ceni svoje najmlajše in vlaga v njihovo dobro počutje. V okviru občine Kamnik bi bilo treba natančno določiti, na katerih postavkah so na voljo neporabljena sredstva, in izračunati skupni znesek, ki bi ga bilo mogoče nameniti za obdarovanje otrok.

Izkušnje drugih občin kot vzor

Izkušnje drugih občin kažejo, da se takšne pobude pogosto dobro sprejmejo. Posebej izpostavlja primer občine Rače-Fram, ki je napovedala, da bo neporabljena sredstva, namenjena decembrskim prireditvam, preusmerila v obdarovanje predšolskih in šoloobveznih otrok. Župan občine Rače-Fram je izrazil željo, da bi otroci ob božičnem drevesu našli darila, ki bi ustrezala njihovim željam ali pa bi jih starši izbrali po lastni presoji. V letu 2020 je občina Rače-Fram za vsakega predšolskega in šoloobveznega otroka s stalnim prebivališčem v občini namenila 50 evrov. Ta pristop se je izkazal za priljubljenega in pozitivno sprejetega, zato ni presenečenje, da mu sledijo tudi druge občine.

Primerjalni pregled: kaj dajo druge občine

V Sloveniji novopečeni starši prejmejo največ v Bohinju in Moravskih Toplicah. V gorenjski občini za vsakega novorojenčka prispevajo 1.277,72 evra, znesek v višini minimalne plače. V prekmurski občini pa mladim družinam ob rojstvu otroka pomagajo s 1.200 evri. Na Hrvaškem so nekatere občine še bolj velikodušne. Na prvem mestu je občina Sali na Dugem otoku, ki šteje vsega 769 prebivalcev. Za novorojenčka namenijo kar 7.963 evrov in tudi za drugega otroka navržejo podobno vsoto. Radodarni so tudi v majhni občini Ražanac v bližini Zadra, tam se družinski proračun ob rojstvu okrepi za 7.000 evrov. Še višje so vstote za tretjega, četrtega ali petega otroka v družini. Občini Imotski in Novska za tretjega in četrtega otročička podarita spodobnih 10.000 evrov. Le nekaj manj dobijo še na določenih občinah na Hvaru, Pagu in Korčuli. Par, ki se prebije do petega otroka, naj se preseli na Vir. Tam bo za petega in vsakega naslednjega dojenčka nagrajen s 26.000 evri.

Vključevanje staršev in modeli izvedbe

Ključni element uspešne izvedbe pobude je vključevanje staršev v proces izbire daril. Kot je bilo omenjeno v primeru občine Rače-Fram, bi staršem lahko prepustili odločitev, ali bodo sredstva uporabili za nakup daril po želji otroka ali za druge potrebe družine. Ta pristop zagotavlja večjo prilagodljivost in upoštevanje individualnih okoliščin vsake družine. V občini Kamnik bi lahko razmislili o različnih modelih izvedbe, na primer o izdaji bonov, ki bi jih starši lahko unovčili v določenih trgovinah, ali pa bi jim preprosto nakazali denarna sredstva na njihove račune.

Urejanje izplačil in administrativni postopki

Svetniki so si bili enotni glede načina izplačil. Da bi se izognili nepotrebni birokraciji in vlogam, ki bi jih marsikateri starš lahko spregledal, so se skladno odločili, da bo občina skupaj z voščilnico ob rojstvu staršem poslala obrazec vloge, ki ga bodo starši izpolnjenega vrnili pristojnemu organu, ta pa jim bo na podlagi podatkov znesek tudi nakazal. Starši tako ne bodo imeli dela z iskanjem obrazcev in pisanjem vlog, bodo pa morali izpolnjen obrazec vrniti v treh mesecih od prejetja, saj po preteku tega obdobja do denarne pomoči ne bodo več upravičeni.

Širši socialni in dolgoročni učinki

Poleg neposredne finančne koristi lahko takšna pobuda pozitivno vpliva tudi na socialno kohezijo v občini. Ko občina pokaže skrb za svoje najmlajše, to krepi občutek pripadnosti in povezanosti med prebivalci. Starši, ki se jim bo občina na ta način oddolžila, bodo verjetno bolj naklonjeni lokalni skupnosti in bodo bolj pripravljeni sodelovati pri prihodnjih projektih. To je še posebej pomembno v času, ko se soočamo z izzivi, kot so demografske spremembe in potreba po krepitvi lokalnega gospodarstva.

Čeprav je pobuda sprva namenjena obdarovanju novorojenčkov, bi jo lahko v prihodnje razširili tudi na druge starostne skupine ali socialno ogrožene družine. Takšen pristop bi omogočil še bolj celovito podporo vsem prebivalcem občine. Pomembno je, da se zavedamo, da so naložbe v otroke in družine naložbe v prihodnost. Zato bi bilo smiselno, da občina Kamnik resno razmisli o predlogu svetnice Jevšnik in poišče načine, kako ga čim prej uresničiti.

Praktične pripombe prebivalcev

V praksi pa starši opozarjajo tudi na sistemske težave: v Kamniku znaša enkratna pomoč ob rojstvu 180 evrov, se pa čaka na vrtec tudi po tri leta. Sem brala da v lanskem letu je bilo zavrnjenih 10 otrok manj (jasli), AMPAK ostane jih pa še zmeraj krepko čez 50, ki vrtec čakajo! Pol se pa pejt iskat privat varuško! Občina Domžale prosim lepo gradi vrtce, da bo za vse plac! Denar, ki bi lahko dobile mamice kot enkratno pomoč gre torej v te namene, da se gradi !! GRRRRRR!

Predloga o prerazporeditvi sredstev in simboličnem darilu sta torej dela širše razprave o tem, kako lokalne skupnosti vlagajo v družine in otroke. Da bi bila odločitev sprejeta in uspešno izvedena, bo potrebna transparentnost, vključevanje staršev in jasna pojasnila glede administrativnih postopkov ter hkratna skrb za druge nujne potrebe, kot je zagotavljanje dovolj mest v vrtcih.

tags: #obcina #kamnik #novorojencek