Vitamin D je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje zdravega skeleta in ima vlogo pri številnih drugih fizioloških procesih v telesu. Vitamin D je hormonom podoben vitamin, ki je ključen za: močne kosti in zobe, dober imunski sistem, energijo in počutje ter delovanje mišic. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki v telesu deluje skoraj kot hormon. Vitamin D je hranilo, ki ga zaužijemo, in hormon, ki ga proizvaja naše telo.
Glavni vir vitamina D je sončna svetloba, saj se ga večina sintetizira v koži pod vplivom UV žarkov. Vitamin D nastaja v prisotnosti sončnih ultravijoličnih B (UVB) žarkov, od tod tudi njegov vzdevek "sončni vitamin". Sonce je pri nas za nastanek vitamina D dovolj »močno« le v času od aprila do oktobra, kar pomeni, da v zimskem času skoraj nimamo dostopa do vitamina D. Zato je priporočljivo, da vse nosečnice v jesensko-zimskem času (od oktobra do marca), ko sonce ni dovolj »močno« za nastanek vitamina D, dnevno dodajate 800-1000 IE vitamina D.
Oblike in merjenje vitamina D
V živilih rastlinskega izvora se vitamin D nahaja v obliki ergokalciferola (vitamin D2), v živilih živalskega izvora pa kot holekalciferola (vitamin D3). 25(OH)D (25-hidroksivitamin D) predstavlja krožečo obliko vitamina D, ki jo lahko določamo v krvi in jo uporabljamo kot pokazatelj zalog vitamina D v telesu. Materine koncentracije 25-hidroksiholekalciferola v serumu (25(OH)D) so najzanesljivejši pokazatelj založenosti vitamina D v telesu. 25(OH)D je najbolj zanesljiv način, da izmeriš, ali ti vitamina D primanjkuje ali ga imaš dovolj.
Merjenje vitamina D v nosečnosti ni vedno povsem zanesljivo. Krvni test običajno pokaže skupno količino vitamina D, ne pa nujno tistega dela, ki ga telo dejansko lahko uporablja. V nosečnosti se zaradi hormonskih sprememb poveča beljakovina, ki vitamin D veže nase. Zato je lahko izvid na papirju videti normalen, čeprav ima telo v resnici premalo razpoložljivega vitamina D. To je še en razlog, zakaj se v nosečnosti pogosto priporoča redno dodajanje vitamina D, ne glede na enkratno meritev.
Fiziologija, prenos na plod in vloga v nosečnosti
V nosečnosti se serumske vrednosti 25(OH)D malo spreminjajo in narastejo predvsem ob povečani izpostavljenosti soncu ali ob višjem vnosu. 25(OH)D prehaja skozi posteljico in določa raven vitamina D pri plodu. Koncentracije v popkovnični krvi so 10-40 % nižje kot v materinem serumu. Aktivna oblika vitamina D, 1,25(OH)2D, ne prehaja skozi posteljico, vendar se v posteljici sintetizira.
Podvojene vrednosti 1,25(OH)2D v materini krvi omogočijo 2-krat višjo absorpcijo vitamina D substrata 25(OH)D, kar izboljša absorpcijo kalcija iz črevesja. To ustvarja pogoje za normalen razvoj plodove kostne mase. Kljub 100 % povečanju 1,25(OH)2D se kalcij v serumu matere ne zviša, saj se izloča preko urina. Vitamin D ima v nosečnosti pomembno vlogo pri poteku nosečnosti, preskrbi s kalcijem, razvoju plodove kostne mase in uravnavanju imunskega sistema matere.
Vitamin D vpliva na prirojeno imunost s spodbujanjem nastanka antimikrobnih peptidov, kot so katelicidin in β-defenzin, na pridobljeno imunost pa z delovanjem na limfocite T. Vitamin D pomaga uravnavati delovanje imunskega sistema matere in je ključen tudi pri preprečevanju imunskega odziva matere na fetalne antigene.
Pomanjkanje vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih
O veliki razširjenosti pomanjkanja vitamina D pri nosečnicah poročajo raziskave iz vsega sveta. Globalno pomanjkanje: 56 % nosečnic po svetu in 74 % novorojenčkov. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje vitamina D pogosto pri nedonošenčkih, še posebej pri zelo nizki porodni teži. To je tesno povezano z nizkimi ravnmi vitamina D pri nosečnicah. Nedonošenčki imajo praviloma nižje ravni vitamina D kot donošeni novorojenčki.
V Sloveniji sta bili opravljeni dve pomembni raziskavi. Maribor (2013/2014, 398 nosečnic, merjeno ob porodu): povprečna koncentracija 43,4 nmol/L; pomanjkanje <50 nmol/L pri 65,1 % nosečnic; hudo pomanjkanje <25 nmol/L pri 23,6 %; optimalna raven ≥75 nmol/L pri 9,5 %. Vrednosti v popkovnični krvi so pokazale hudo pomanjkanje vitamina D pri 18 % novorojenčkov. To je bilo povezano z večjim tveganjem za nedonošenost, neonatalni respiratorni distres sindrom in hospitalizacije v prvem letu zaradi akutnega gastroenterokolitisa ali akutnih okužb dihal.
Raziskovalci Medicinske fakultete v Mariboru in Oddelka za perinatologijo v UKC Maribor so v nedavni raziskavi ugotavljali, kakšne so vrednosti 25(OH)D pri porodnicah in novorojenčkih ter s tem povezana obolevnost novorojenčkov in dojenčkov v prvem letu življenja. Doc. dr. Milena Treiber, dr. med.: »Pomanjkanje vitamina D v nosečnosti lahko negativno vpliva na zdravje matere in novorojenčka, kar potrjuje vedno več študij. V naši raziskavi smo ugotovili hudo pomanjkanje vitamina D (pod 25 nmol/L) pri 18 % novorojenčkov in 26 % njihovih mater skozi vse leto. V jesensko zimskem času je delež le-teh še bistveno višji (do 42 %), zlasti pri tistih, ki v nosečnosti niso jemale nadomestkov vitamina D.«
Naša raziskava je tudi pokazala, da je hudo pomanjkanje vitamina D, ugotovljeno v popkovni krvi, povezano z večjim tveganjem prezgodnjega rojstva in dihalne stiske pri novorojenčku, kakor tudi z večjim tveganjem za hujšo obliko respiratornih okužb ter gastrointestinalnih okužb v obdobju dojenčka, ki privedejo do hospitalizacije v prvem letu življenja.
Zapleti v nosečnosti, povezani s pomanjkanjem vitamina D
Študije nakazujejo pomembno vlogo pomanjkanja vitamina D v nosečnosti pri razvoju obolenj matere in ploda, kot so sladkorna bolezen v nosečnosti, preeklampsija, zastoj v rasti ploda in prezgodnje rojstvo, med številnimi drugimi. Raziskave niso enotne, saj na zaplete vpliva veliko dejavnikov: telesna masa, genetika, življenjski slog in pridobivanje telesne teže v nosečnosti.
Gestacijski diabetes: lahko je kofaktor pri nastanku bolezni. Preeklampsija: metaanalize kažejo zmanjšano tveganje ob dodajanju vitamina D, posebej pri kombinaciji s kalcijem. Hipertenzivne bolezni v nosečnosti: tveganje je večje, kadar je 25(OH)D <50 nmol/L. Prezgodnji porod: ameriške študije kažejo 62 % manjše tveganje, kadar je 25(OH)D >100 nmol/L ob porodu v primerjavi z <50 nmol/L. Randomizirane raziskave niso potrdile vpliva na tveganje carskega reza.
Priporočila za dodajanje in varnost
Ker je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji izjemno pogosto in je rutinsko testiranje bistveno dražje od splošne suplementacije, smernice ne priporočajo presejalnega testiranja, razen pri ženskah z več dejavniki tveganja, ki vitamina D ne jemljejo. Če se odločite za test, ga opravite samoplačniško v ZD, bolnišnici ali pri zasebnih ponudnikih.
Priporočeni dnevni odmerki vitamina D - slovenske smernice: normalna telesna masa: 1000-2000 IE/dan; debelost: 2000-4000 IE/dan. Pomembno: dnevni odmerek naj ne presega 4000 IE - višji odmerki niso dokazano varni. V primeru čezmerne telesne teže oz. če se ugotovi pomanjkanje vitamina D, se priporoča 1000-2000 IE dnevno ali več, odvisno od kliničnega stanja in pod nadzorom zdravnika.
Odsvetovano: bolus odmerki 1× tedensko ali 1× mesečno ter intervalno jemanje na daljše časovne razmike. V raziskavah pri nosečnicah do 4000 IE/dan niso poročali o stranskih učinkih, teratogenih učinkov pri ljudeh do danes niso zaznali, niti v izjemnih primerih kot je 200.000 IE/dan. Toksičnost in teratogenost: prevelike količine vitamina D lahko ob dolgotrajnem zelo visokem jemanju povzročijo povišan kalcij v krvi, kar lahko obremeni ledvice. Hiperkalcemija je pri odraslih možna ob jemanju >10.000 IE/dan več mesecev ali enkratni dozi >300.000 IE. Potencialno toksične serumske ravni >375 nmol/L - kar je z običajnimi suplementi praktično zelo težko doseči.
Prehranski viri vitamina D
Med redke prehranske vire sodijo mastne ribe, jajčni rumenjaki in obogatena živila. Mastne ribe in morski sadeži, kot so losos, tuna, skuša, ostrige, kozice, sardele, sardoni so odličen vir vitamina D in drugih zdravih hranil. Jajčni rumenjaki prav tako vsebujejo vitamin D. Gobe so ena redkih rastlinskih možnosti za absorpcijo vitamina D. Živila, ki vsebujejo veliko vitamina D, so mastne ribe, jajca in z vitaminom D obogateni viri, na primer žitarice.
| Živilo | Vsebnost vitamina D (približno) |
|---|---|
| Losos (porcija) | visoka |
| Sardine/skuša | zmerna |
| Jajčni rumenjak | nizka do zmerna |
| Obogateno mleko/žitarice | odvisno od obogatitve |
| Gobe (izpostavljene UV) | nizka do zmerna |
V popolni odsotnosti biosinteze v koži človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Za večino ljudi je najboljši način, da dobijo dovolj vitamina D, jemanje prehranskih dopolnil, ker ga je težko zaužiti dovolj s hrano.
Nevrokognitivni razvoj in dolgoročne posledice
Otroci mater, katerih zaloge vitamina D so med nosečnostjo dovolj velike, dosegajo na IQ testih boljše rezultate. Študija, objavljena v The Journal of Nutrition, je pokazala, da je raven vitamina D med nosečnostjo povezana z IQ otrok. Melough in ekipa so uporabili podatke iz študije CANDLE in ugotovili, da so bile - tudi po prilagoditvi ostalih dejavnikov - višje ravni vitamina D v nosečnosti povezane z višjim IQ pri otrocih v starosti 4 do 6 let.
Melough pojasnjuje, da je pomanjkanje vitamina D pogosto med nosečnicami - še posebej med temnopoltimi. Melanin ščiti kožo pred poškodbami zaradi sonca, vendar z zaviranjem vpliva UV žarkov tudi zmanjša nastajanje vitamina D v koži. Prenatalno pomanjkanje vitamina D ima dolgotrajne posledice za otrokov nevrokognitivni razvoj.
Kdo je v večjem tveganju in kaj narediti
Novorojenčki in nosečnice sodijo v ogroženo skupino za pomanjkanje vitamina D. Pri nizkem vitaminu D se poveča tveganje za ekcem, atopijski dermatitis in astmo, ker vitamin D uravnava delovanje imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D pri materi in novorojenčku lahko vodi tudi v nizek kalcij pri otroku, kar se lahko pokaže nekaj dni po rojstvu in v hujših primerih povzroči konvulzije (nevrogene krče).
Če imate temno kožo, povečana količina pigmenta vpliva na sposobnost kože, da tvori vitamin D, zato je dnevno dodajanje vitamina D še toliko bolj pomembno. Nekatere zdravstvene težave, vključno s Crohnovo boleznijo, cistično fibrozo in celiakijo, lahko vplivajo na sposobnost črevesja, da absorbira vitamin D iz hrane. Tudi če se prehranjujete zdravo, se pomanjkanje vitamina D lahko pojavi.
Praktični nasveti za nosečnice
- V jesensko‑zimskem času (od oktobra do marca) dodajajte 800-1000 IE vitamina D dnevno; pri debelosti ali ob potrjenem pomanjkanju so priporočeni višji odmerki (2000-4000 IE/dan) pod nadzorom zdravnika.
- Prizadevajte si za eno do dve porciji živil z vitaminom D na dan (mastne ribe, jajca, obogateni mlečni izdelki/žitarice).
- Če se odločite za testiranje 25(OH)D, ga opravite samoplačniško ali po navodilih zdravstvenega osebja, saj rutinsko testiranje ni priporočeno razen pri visokem tveganju.
- Izogibajte se bolus odmerkom in intervalnemu jemanja brez nadzora strokovnjaka.
Priporočamo izvedbo nadaljnjih raziskav pri nosečnicah, pri čemer bi bilo dobro standardizirati raziskovalne metode. Potrebne so dodatne študije, ki bi proučile vpliv dodajanja vitamina D v nosečnosti na izboljšanje zalog vitamina D in s tem na izboljšanje zdravja matere in novorojenčka.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.
tags: #vitamin #d #v #nosecnosti #prehrana