Nosečnice in starši se pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti pogosto srečujejo s težavami. Namen posebnih varstvenih določb delovnega prava je, da se delavcem in delavkam omogoči ustrezno usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter zagotovi ustrezno varstvo.
Pravni okvir in temeljna določila
Najpomembnejši zakon, ki pri nas ureja varstvo materinstva in starševstva na področju dela, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Mednarodno področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21-784/2013, v nadaljevanju ZDR-1).
Delavnopravna zakonodaja omogoča varstvo noseče ženske tudi v primeru, ko slednji že poteče odpovedni rok, vendar iz opravičenega razloga sama ni vedela, da je bila v času prejema odpovedi že noseča. Nosečnost v tem primeru dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Kdo sodi med varovane skupine
Noseče delavke spadajo med posebej varovane skupine delavcev. Uživajo posebno varstvo pred tem, da se poda odpoved pogodbe noseči delavki. Starši prav tako uživajo posebno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1
Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na temelju starševstva je urejeno v 115. členu Zakona o delovnih razmerjih in traja ves čas nosečnosti, ves čas dojenja ter celotno obdobje izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po vrnitvi nazaj na delo. V času nosečnosti delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V obdobju varstva je delodajalcu prepovedana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem in delavkam iz te varovane skupine ne glede na odpovedni razlog, delovno razmerje pa v tem času pa ne more prenehati, čeprav je bila odpoved dana že prej. Delavcem v času iz prvega odstavka tega člena ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovem prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Pogoji, kadar je odpoved možna
Odpoved pogodbe o zaposlitvi noseči delavki je v splošnem prepovedana. Kljub temu pa je v določenih primerih vendarle mogoča - a za to veljajo posebna pravila. Ne glede na zakonske določbe o varstvu nosečih delavk pred odpovedjo delodajalec namreč lahko poda odpoved pogodbe noseči delavki: če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
V obeh primerih je potrebno predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo. Inšpektorat mu na podlagi preučenih dejstev dovoli ali ne dovoli prenehanja delovnega razmerja z nosečo žensko. Za veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu-staršu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: podani morajo biti razlogi za izredno odpoved ali uveden mora biti postopek za prenehanje delodajalca. Hkrati z obstojem enega od zgornjih razlogov pa mora biti izpolnjen še naslednji pogoj: predhodno soglasje inšpektorja za delo.
Odpoved iz poslovnega razloga - splošno
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je eden izmed zakonitih načinov prenehanja delovnega razmerja, ki ga omogoča Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja navedeni utemeljeni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov mora biti vedno dobro dokumentirana in podprta z utemeljenimi razlogi.
Postopek pri odpovedi zaradi presežkov
Posebne določbe ZDR-1 vsebuje tudi za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov v členih od 98., o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju s sindikati, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu.
Delodajalec oblikuje predlog kriterijev za določitev presežnih delavcev. Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten. Delodajalec mora ob začetku postopka pisno obvestiti zavod za zaposlovanje in kopijo pisnega obvestila poslati sindikatom.
Obveznosti delodajalca in pravice delavca pri odpovedi
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika navedene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Delavec ima v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisanimi odstotki in izračuni, če delavcu ni omogočena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Vročanje odpovedi in dokazno breme
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.
Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na strani delodajalca.
Roki za vložitev odpovedi iz osebnih razlogov
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru krivdnega razloga mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.
V primeru odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo.
Sodelovanje sindikatov, mediacija in pravno varstvo
Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik iz prvega odstavka tega člena lahko poda svoje mnenje v roku šestih dni.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ob ugotovitvi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 110. in 115. člena. Delavec in delodajalec se lahko v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov.
Praktične posledice odpovedi za nosečnice in starše
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ima lahko škodljive vplive na telesno in duševno stanje nosečnic, doječih mater ter delavcev, ki izrabljajo starševski dopust. Zaradi tega je za to skupino delavcev v prvem odstavku 115. člena zagotovljeno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Za pravico do posebnega varstva pred odpovedjo mora delavka pred uveljavitvijo te pravice delodajalca o tem (določno) obvestiti. Nosečnost je neutemeljen odpovedni razlog in odsotnost zaradi nosečnosti ne sme biti kriterij za določitev presežnih delavcev v primeru, ko pride do odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

Posebnosti pri ponudbi nove zaposlitve
Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.
Če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.
Notice of Appeal Explained: A Practical Guide for Young Lawyers
Priporočila delavkam in delodajalcem
- Delavke naj pravočasno obvestijo delodajalca o nosečnosti in po potrebi predložijo zdravniško potrdilo, da uveljavljajo svojo pravico do varstva.
- Delodajalci naj natančno dokumentirajo razloge za odpoved iz poslovnih razlogov in poiščejo soglasje inšpektorata za delo, kadar gre za varovano kategorijo delavk.
- Pri večjih reorganizacijah naj delodajalec upošteva posebne kriterije za zaščitene skupine in finančno ovrednoti program razreševanja presežnih delavcev.
Tabela: Ključne pravne določbe in njihove posledice
| Člen / tema | Vsebina |
|---|---|
| 115. člen ZDR-1 | Varstvo nosečnosti, dojenja in starševskega dopusta; prepoved vročitve odpovedi; izjema ob soglasju inšpektorja |
| 89.-108. členi ZDR-1 | Določila o redni in izredni odpovedi, roki za vložitev, odpravnine in postopkih |
| 98. člen ZDR-1 | Postopek pri odpovedi večjemu številu delavcev in obveznosti delodajalca do zavoda za zaposlovanje |
Delodajalec mora delavcu ob odpovedi pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Delavec/ka ima pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
tags: #odpuscanje #nosecnice #iz #poslovnega #razloga