Temperatura je ključni dejavnik pri rasti in razvoju rastlin. Skupaj z ravnjo svetlobe, ogljikovim dioksidom, vlago v zraku, vodo in hranili, temperatura vpliva na rast rastlin in ne nazadnje tudi na pridelek. Vsi ti dejavniki morajo biti uravnoteženi.
Večina bioloških procesov se bo pospešila pri višjih temperaturah, kar lahko ima pozitivne in negativne učinke. Ena od prednosti je, v večini primerov, na primer hitrejša rast plodu. Vendar je učinek posledičnega čezmernega dihanja negativen, saj je zaradi njega za razvoj plodu na voljo manj energije, plodovi pa bodo manjši. Nekateri učinki so kratkoročni, drugi pa dolgoročni.
Temperatura cvetenja in oploditve vinske trte
Danes, 24/05/2011 smo preverili situacijo v vinogradniškem kompleksu v Kojskem v Goriških Brdih, ki smo ga na tej strani spremljali že od fenofaze brstenja naprej. Začenja se cvetenje vinske trte! Cveteti so začeli pinoti, prav tako cveti sorta ‘Chardonnay’, za katero spomnimo, da je tudi prva brstela.
Trta začne cveteti pri temperaturi 15°C, optimalna temperatura za cvetenje in oploditev je med 25 in 35°C. Za dobro oploditev zračna vlaga ne sme pasti pod 40 %. Pri preveliki vlagi se cvetne kapice odpirajo počasi, kljub ugodni temperaturi. Pogosto sploh ne odpadejo, ampak pa ostanejo na plodnici, zato je oplodnja ovirana.
Cvetovi pri vinski trti so urejeni v socvetje, ki ga imenujemo grozd. Število cvetov v socvetju je odvisno od sorte. Posamezen cvet je s pecljem vezan na grozd in je zelene barve. Ima 5 zakrnelih čašnih listov, 5 - 6 venčnih listov, ki so med seboj zraščeni in sestavljajo na vrhu kapico, pod katero je 5 prašnikov. Ti so sestavljeni iz tanke prašne niti in prašnice, ki je razdeljena na dve pelodni vrečici. Ti se ob strani odpirata, iz niju se vsiplje cvetni prah. Pelodna zrnca so svetlorumene barve.
Prašniki so v zaprtem cvetu zviti, med cvetenjem se zravnajo in odvržejo kapico s cveta. Med prašniki je 5 žlez nektarja, ki izloča dišeč sok, ki privablja žuželke. Pestič je na sredini cveta in je stekleničaste oblike. Spodaj je razširjen v plodnico z dvema deloma in dvema semenskima zasnovama. Hermafroditni ali dvospolni cvetovi imajo brazdo in pestič normalno razvita. Ženski cvet ima razvit le pestič, prašniki so povešeni navzdol. Moški cvet ima razvite le prašnike.
Potek cvetenja in oploditve
Faza cvetenja se začne, ko s cveta odpade 5 % cvetnih kapic. Pri nas se to zgodi konec maja, ali v začetku junija. Vsi cvetovi na socvetju ne cvetijo istočasno, pač pa v roku 4 - 9 dni. Med posameznimi socvetji je razlika 7 do 14 dni. Najpozneje cvetijo cvetovi na socvetjih, ki so najvišje na mladiki.
Med cvetenjem prah iz pelodnih vrečic pade na brazdo pestiča in ob ugodni temperaturi in vlagi vzkali ter požene kal skozi vrat pestiča. S tem je oplodnja končana, plodnica se spremeni v jagodo. Potemnele brazde na pestiču, 2 - 3 dni po cvetenju, so znamenje, da je bila oplodnja uspešna. Pri neoplojenem cvetu ostane brazda pestiča sveža, vlažna in ne potemni.
Oploditev otežujejo močan veter, nizke temperature, prevelika bujnost trte in vlažno vreme. Ko se oplodi preveč cvetov, kot bi jih mogla trta prehraniti, se ti osipljejo.
Vpliv temperature na poskus kalitve
Vpliv mikroklime in razlike med deli rastline
Temperatura rastline in temperatura zraka nista enaki, saj se rastline lahko ohlajajo z izhlapevanjem in segrevajo s pomočjo sevanja. Rastline poskušajo doseči svojo optimalno temperaturo, pri tem pa je pomembno tudi ravnotežje med temperaturo zraka, relativno vlažnostjo in svetlobo. Če so ravni svetlobe visoke, se bo rastlina segrela, kar bo povzročilo razliko med temperaturo rastline in temperaturo zraka. Da se ohladi, mora rastlina povečati svojo stopnjo transpiracije.
Rastline so sestavljene iz različnih delov, ki vsi različno reagirajo na temperaturo. Temperatura plodov je tesno povezana s temperaturo zraka - ko ta naraste, naraste tudi temperatura plodov in obratno. Temperatura plodu bo nihala manj od temperature zraka in za rast ali padec bo potrebnega več časa (včasih tudi do nekaj ur več). Temperatura cvetov je, nasprotno, višja od temperature zraka ali temperature listov, cvetni listi pa transpirirajo precej počasneje kot listi rastline. Temperatura na vrhu krošnje rastline bolj niha kot tista na njenem dnu.
Praktični nasveti za doseganje optimalnih temperatur in pogojev
Za dobro oploditev zračna vlaga ne sme pasti pod 40 %. Pri preveliki vlagi se cvetne kapice odpirajo počasi, kljub ugodni temperaturi. Pogosto sploh ne odpadejo, ampak pa ostanejo na plodnici, zato je oplodnja ovirana.
- Redno spremljanje vremenske napovedi, še posebej v obdobju od marca do maja, ko lahko temperature nepričakovano padejo pod ledišče.
- Uporaba zaščitnih mrež in agrofolije za ohranjanje toplote okoli rastlin.
- Če se spomladanske pozebe pogosto pojavljajo, razmislite o kasnejši setvi in sajenju občutljivih vrtnin.
- V sadovnjakih lahko uporabite oroševanje kot zaščito pred pozebo; za najboljši učinek je priporočljivo rastline zaliti s pripravki, kot je Bio Plantella Vita, dan pred napovedanimi nizkimi temperaturami ter ponovno naslednji dan po pozebi.
Za konec se vrnimo spet k cvetenju in trenutnim vremenskim obetom, ki so vsaj zaenkrat dobri. Temperature so optimalne, mogoče je le vlaga na nekaterih lokacijah občasno malo nizka.
Temperatura, gnojenje in priprava tal za pomladno rast
Kot vrtnar sem vedno ugotovil, da je čas ključnega pomena za uspešen vrt. Večina rastlin ceni gnojilo, bogato z dušikom, na začetku pomladi. Gnojenje rastlin spomladi je lahko menjava iger za vaš vrt. Domače rastline se zbudijo iz svoje zaspane zimske faze v zgodnji pomladi.
Več ključnih vidikov vpliva na oploditev rastlin spomladi. Tla morajo biti dovolj topla, da jih hranila absorbirajo s koreninami. Če oplodite prezgodaj, ko je tla še hladna, lahko hranila tam le sedijo in se ne absorbirajo. To je še posebej pomembno za rastlino, kot so paradižnik in paprika, ki potrebujejo tople zemljo, da se topljejo. Temperaturo tal je enostavno meriti s termometrom tal. Na splošno streljajte za temperature tal okoli 55 stopinj F (13 stopinj) za večino rastlin.
| Element | Priporočena vrednost / opomba |
|---|---|
| Temperatura začetka cvetenja (trta) | 15°C |
| Optimalna temperatura za cvetenje in oploditev (trta) | 25-35°C |
| Minimalna relativna vlažnost za dobro oploditev | ≥ 40 % |
| Temperatura tal za sajenje večine vrtnin | ~13°C (55°F) |
Izbira gnojila in čas aplikacije
Izbira pravih gnojil za vaše rastline spomladi je ključnega pomena za rast. Obstajata dve glavni vrsti: organska in sintetična. Organska gnojila prihajajo iz naravnih virov, kot so kompost, kostni obrok in gnoj. Kompost je priljubljena izbira, ker je bogata z organskim materialom in pomaga izboljšati strukturo tal. Kar imam rad pri uporabi komposta, je, da je trajnostno in ga je mogoče narediti doma. Organska gnojila so koristna tudi za zdravje tal. Spodbujajo prisotnost deževnikov in koristnih mikrobov.
Zrnate gnojila je enostavno razširiti in je lahko hitro sproščanje ali počasna sproščanje. Gnojila s počasnim sproščanjem so odlična, ker v daljšem obdobju prehranijo rastline, kar zmanjšuje potrebo po pogostih aplikacijah. Tekoče gnojila se mešajo z vodo in jih hitro absorbirajo rastlinske korenine; se mi zdijo koristne za vrtnarjenje zabojnikov.
Oploditev vašega vrta je lahko težavna. Če uporabite preveč gnojila, lahko škodi vašim rastlinam. Opazili boste rjave, suhe robove listov. Uporabite uravnotežen pristop. Sledite priporočenim smernicam na paketu gnojila. Preverite razmerje NPK, ki pomeni dušik, fosfor in kalij. Izberite pravo gnojilo in uporabite pravilne metode aplikacije; zrnata gnojila lahko mešamo v tla, tekoča so primerna za hitro delovanje. Frekvenca gnojenja: morda vsakih štiri do šest tednov, odvisno od gnojila in rastline.
Občutljivost na pozebo in prilagodljivost rastlin
Spomladanska pozeba je ena največjih groženj za vrtnarje in kmetovalce, saj lahko nenadne nizke temperature v aprilu in maju povzročijo veliko škodo na rastlinah. Cvetoče sadno drevje, vinogradi, zelenjavne sadike in okrasne rastline so še posebej občutljivi na spomladanski mraz, ki lahko uniči cvetove in zavre rast.
Sadovnjak: Marelice, breskve in slive ter jablane in hruške so izjemno občutljive na pozebo, saj cvetijo zgodaj. Vinograd: Mlade trte, ki začnejo brsteti že v aprilu, so zelo občutljive na zmrzal. Zgodnje brstenje in cvetenje: Pomladanske pozebe so posebej nevarne za drevesa in grmovnice, ki začnejo brsteti zgodaj.
Čar sobnih rastlin je v njihovi sposobnosti, da v dom vnesejo življenje in barvo ne glede na letni čas. Po mnenju strokovnjaka za sobne rastline Hiltona Carterja je idealna tista temperatura, ki ustreza tudi vam. "Najugodnejše so temperature med 18 in 29 stopinj Celzija, saj je takšna temperatura tudi v njihovem naravnem okolju. Takšna temperatura jim omogoča najboljšo rast," njegove besede povzema N1 Hrvaška.
Univerza v ameriškem Marylandu pa ugotavlja, da sobne rastline najbolje uspevajo, če ima prostor čez dan med 21 in 25 stopinj Celzija, ponoči pa od 15 do 20. Vendar pa je treba upoštevati tudi nekatere druge dejavnike. Idealna temperatura in nega sta namreč močno odvisni od vrste same rastline.
Bolezenska stanja in škodljivci ob cvetenju
Med pregledom vinograda smo na redkih trtah opazili poškodbe, ki jih povzroča hrošček trtar oz. cigaraš (Byctiscus betulae L.). V nekaterih vinogradih se očitno pojavlja v večji meri, zato KGZ Nova Gorica priporoča odstranjevanje in sežiganje značilnih cigarasto zvitih listov, v katera odlaga jajčeca.
Bolezenskih znamenj najpogostejših bolezni na trti (peronospora, oidij) ni opaziti. Zato pa se v kar precejšnjem številu, še posebej na listih in mladikah pinotov pojavljajo bolezenska znamenja, ki še najbolj spominjajo na kronično obliko kapi vinske trte oziroma kap mladih trt, pri kateri trta počasi hira, lahko tudi skozi več rastnih sezon.
Pojavnost bolezenskih znamenj je iz leta v leto spremenljiva, v enem letu se lahko pojavljajo v večji meri kot v drugem. Zato je praktično nemogoče ugotoviti, koliko trt je zares okuženih z glivami povzročiteljicami. Letos je kot kaže ugodno leto za razvoj teh bolezenskih znamenj. V nekaterih primerih lahko trta v najtoplejšem delu leta nenadoma odmre (akutna oblika kapi vinske trte), ni pa nujno, da se pri vsaki trti s kronično obliko razvije tudi akutna oblika.
Bolezenska znamenja na spodnjih slikah je v Sloveniji prvi opisal mag. Ivan Žežlina, na 8. slovenskem posvetu o varstvu rastlin v Radencih, leta 2007 in jih pripisal Petrijevi bolezni (kap mladih trt, na katerih se je bolezen pojavljala). Znamenja močno spominjajo na akarinozo (Calipitrimerus vitis), vendar pri pregledih pod mikroskopom ni mogoče najti pršic.
Na koncu še fotografija še neidetificiranega bolezenskega znamenja na listih nekaterih poganjkov. Listi so močno deformirani in zavihani navzgor, mladike so nekoliko zakrnele v rasti in zelo nežne na pogled. Na večjih listih se pojavljajo točkaste medžilne kloroze. Tudi trte s temi znamenji so se v vinogradu pojavljale ‘na oko’ bolj naključno.
Vršič S., Lešnik M. 2001. Vinogradništvo. Doberšek T., 1981. Vinogradništvo. Surico G., Marchi G., Braccini P., Mugnai L. 2000. Epidemiology of esca in some vineyards in Tuscany (Italy).