Nosečnost in starševstvo prinašata številne spremembe v življenju posameznika in družine. Ena izmed ključnih dilem, s katero se soočajo bodoči starši, je ureditev porodniškega in starševskega dopusta ter z njimi povezanih finančnih in socialnih pravic. V zadnjih letih se vse več Slovencev odloča za delo v sosednji Avstriji, kar naravno poraja vprašanja o primerjavi in razlikah v sistemih porodniške nege med državama. Kako poteka porodniška v Avstriji, kakšne so njene prednosti in slabosti v primerjavi s slovenskim sistemom ter kakšne so specifičnosti, ki jih je dobro poznati?
Zaščita nosečnic na delovnem mestu: Avstrija
V Avstriji delodajalec nosečnice po zakonu ne sme odpustiti. Ta zaščita je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v času, ko je ženska najbolj ranljiva. Avstrija poleg prepovedi odpovedi nosečnicam ponuja tudi dodatne ugodnosti, kot je zakonsko zagotovljeno štiri ure sedečega in štiri ure stoječega dela, ter prepoved dela ob vikendih. Te ukrepe, ki so v veljavi že v prvih mesecih nosečnosti, skupaj z obvezno prijavo nosečnosti delodajalcu, krepijo položaj bodočih mater.
Obvezen materinski dopust (Mutterschutz) v Avstriji
Materinski dopust je v Avstriji obvezen. Nosečnica ne sme delati osem tednov pred predvidenim datumom poroda, v primeru rizične nosečnosti pa se to obdobje podaljša na 12 tednov pred porodom. Če mora nosečnica zaradi rizične nosečnosti prej na bolniško, prav tako prejema porodniško nadomestilo. Materinski dopust traja nato še med osem in 12 tednov po porodu, odvisno od okoliščin (prezgodnje rojstvo, carski rez, večplodna nosečnost).
Med obveznim materinskim dopustom prejema redno zaposlena mamica nadomestilo v višini celotne plače ter morebitni regres in božičnico. Samozaposlene imajo pravico do pavšalnega nadomestila, zaposlene za določen ali skrajšan delovni čas pa dobijo 9,30 evra dnevno. Brezposelne prejemajo do 180 odstotkov zadnjega prejetega socialnega transferja.
Starševski dopust (Karenz) v Avstriji
Po preteku obveznega materinskega dopusta se lahko starši odločijo za starševski dopust, ki ga lahko izkoristijo tudi očetje. V Avstriji ni obveznega očetovskega dopusta, lahko pa očetje izkoristijo plačan "mesečni družinski bonus" v obdobju 91 dni po rojstvu otroka. Zaposleni v javni upravi in v zasebnem sektorju (na podlagi kolektivne pogodbe) imajo pravico do enega meseca dopusta, ki pa ni plačan.
Za redno zaposlene je nadomestilo med starševskim dopustom odvisno od pretekle neto plače (računa se zadnje obdobje treh mesecev) in dolžine starševskega dopusta. Starši izberejo plačilno shemo in dlje kot traja starševski dopust, nižje je nadomestilo. Avstrija ponuja tudi možnost neplačanega starševskega dopusta, ki ga prav tako lahko izkoristita oba starša do dopolnjenega drugega leta starosti otroka. Tri mesece neplačanega dopusta si lahko "prihranijo" za pozneje in jih izkoristijo do sedmega leta starosti otroka. Starši, ki so bili zaposleni v podjetju najmanj tri leta, pa lahko po izteku starševskega dopusta zaprosijo za skrajšan delovni čas do dopolnjenega četrtega leta otroka.
Polno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena oskrba
Ginekološki pregledi, porod in nega po porodu so brezplačni v javnih zdravstvenih ustanovah, če želi prejemati vsa nadomestila, se mora ženska redno udeleževati vseh predvidenih pregledov. Polno zdravstveno zavarovanje brezplačno krije preglede in posvete pri ginekologu, preglede, posvete in pomoč babice med nosečnostjo in po porodu, zdravila in zdravstvene pripomočke, celotno nego v bolnišnici ali v porodnišnici za največ 10 dni ali dlje ob morebitnih zdravstvenih zapletih ter povračilo stroškov za umetno oploditev v višini 70 odstotkov (pogoje o upravičenosti določa zakonodaja).
Avstrijska mamica največkrat rodi v porodnišnici, kjer ji z otročkom tudi nudijo večdnevno nego. Lahko pa se odloči za tako imenovani "ambulantni porod", ko rodi v porodnišnici, ki jo nato skupaj z otročkom zapustita že po nekaj urah, in se nega nadaljuje doma, kjer jo obiskujeta tako pediater kot tudi babica. Nudijo pa tudi možnost poroda na domu, pri katerem pomaga izbrana babica, in poroda v zasebnih ustanovah, ki je praviloma plačljiv.
Družinski dodatki in posebne olajšave
Avstrija je znana kot družini prijazna država, kar potrjujejo tudi dodatne ugodnosti, ki jih ponuja. Od januarja 2019 v Avstriji veljajo posebne olajšave za družine. Družina na otroka do 18. leta starosti prejme družinski dodatek (Familienbeihilfe) ne glede na dohodke. Če je več otrok v družini, so sorazmerno višji dodatki, socialno ogroženi pa dobijo še dodatnih 250 evrov letno na otroka. Poznajo tudi posebne "družinske kartice", s katerimi lahko družine uveljavljajo posebne popuste pri različnih dejavnostih.
Posebnosti za zaposlene v drugi državi EU (primer Slovenija-Avstrija)
V primeru, ko eden od staršev dela v Avstriji, drugi pa v Sloveniji, je situacija glede družinskih prejemkov urejena s predpisi Evropske unije. Uredba (EGS) št. 1408/71 določa, da mora družinske dajatve primarno zagotavljati država stalnega prebivališča družine, kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena. Če torej mati dela v Avstriji, oče pa v Sloveniji, kjer ima družina stalno prebivališče, je primarno pristojna država Slovenija. V tem primeru je Republika Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev. Druga država članica je le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatve v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).
V Avstriji boste v času prejemanja starševskega dodatka upravičeni le do razlike do njihovega Kinderbetreuungsgeld-a (razlika med Kinderbetreuungsgeld in starševskim dodatkom), ki pa jo boste lahko uveljavili dvakrat ali enkrat letno, za nazaj. Šele ko vam v Sloveniji poteče pravica do starševskega dodatka, boste v Avstriji pričeli redno prejemati Kinderbetreuungsgeld (v kolikor ne boste že po enem letu od rojstva otroka zopet nastopili zaposlitve). V praksi to pogosto pomeni, da slovenski starši, zaposleni v Avstriji, v času koriščenja starševskega dopusta prejemajo nižji slovenski starševski dodatek, enkrat letno pa v Avstriji zaprosijo za izplačilo razlike do višjega avstrijskega nadomestila. Ta sistem, čeprav v skladu z evropsko zakonodajo, lahko povzroči precej birokracije in finančne nestabilnosti za mlade družine.
Primeri iz prakse in mednarodne primerjave
V primerjavi z nekaterimi drugimi državami so pravice v Avstriji relativno radodarno urejene, a obstajajo pomembne omejitve. V povprečju materam v državah OECD pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. V Združenih državah Amerike materam ne pripada nič plačanega porodniškega dopusta in so med razvitimi edina država na svetu s takšnim konceptom. Pri tem nekatere redke zvezne države same urejajo vsaj nekaj plačanega porodniškega dopusta. To je ena skrajnost, kakšno pa je povprečje pri porodniških dopustih v državah OECD? V povprečju materam pripada malo manj kot 18 tednov plačanega porodniškega dopusta, skoraj vse države nudijo plačan dopust vsaj prve tri mesece, nekatere pa celo več kot leto dni.
Primeri posameznikov iz tujine (Islandija, Švica, ZDA) pokažejo, kako zelo se pogoji razlikujejo po državah in celo znotraj njih. Na Islandiji so pri porodu bolj naklonjeni akupunkturi kot epiduralni analgeziji, na Švici so stroški vrtca zelo visoki, kar vpliva na odločitev mater glede zaposlitve, v ZDA pa je strošek poroda močno odvisen od zavarovalne police in zvezne države. V Švici so tarife za vrtec dnevne; na obrobju Züricha je za otroke do 18. meseca 185 švicarskih frankov na dan, po osemnajstem pa 160 CHF na dan, kar pomeni, da en dan vrtca stane toliko kot v Sloveniji za ves mesec varstva.
Izkušnje iz tujine
- Mojca Dominiković (Islandija): za vse velike ginekološke preglede in tudi porod je morala odleteti v prestolnico Reykjavik; če se med porodom nič ne zaplete, gredo ženske iz porodnišnice domov že v 24 urah; babice obiskujejo v prvih dneh; šest mesecev starševskega dopusta pripada mami, šest mesecev očetu.
- Žiga Tručl (Švica): stroški za vrtec so res visoki; protokol uvajanja v javni vrtec traja šest tednov; približno dve tretjini Švicark ni zaposlenih za polni delovni čas.
- Klara Bojanovič Machado (ZDA): porodniški dopust običajno traja do največ 18 tednov v nekaterih zveznih državah; stroški poroda segajo od okoli 20.000 dolarjev za vaginalni porod do prek sto tisoč dolarjev za carski rez; veliko žensk se na delo vrne po šestih tednih.
- Maša Mlakar Plemeniti (Avstrija): v Avstriji so nosečnice zelo zaščitene, mama pa upravičena le do enega ali največ dveh tednov nege za otroka letno (uradno po zakonu en teden na otroka v celem letu na enega od staršev, dodatni teden, če otrok spet zboli), kar je velik minus za družine.
Primerjalna tabela: ključne razlike (Avstrija vs. Slovenija)
| Vidik | Avstrija | Slovenija |
|---|---|---|
| Obvezen materinski dopust | Nosečnica ne sme delati 8 tednov pred porodom; pri rizični nosečnosti 12 tednov; 8-12 tednov po porodu | Materinski dopust traja 105 dni (15 dni obveznih v nekaterih uredbah), podrobnosti se razlikujejo |
| Nadomestilo med materinskim dopustom | Redno zaposlene: celotna plača; samozaposlene: pavšal; zaposleni s krajšim del. časom: 9,30 €/dan | Nadomestilo izračunano na podlagi osnove, pravica traja 365 dni; podrobnosti za višino urejene z zakonodajo |
| Starševski dopust | Različne sheme, nadomestilo odvisno od izbire in trajanja; možnost neplačanega do 2. leta | Starševski dopust in nadomestila so urejena, pravica traja 365 dni od rojstva; specifične pravice za krajši del. čas |
| Očetovski dopust | Ni obveznega očetovskega dopusta; plačan mesečni bonus 91 dni po rojstvu v nekaterih primerih | Pravice se spreminjajo; letos na voljo le 30 dni plačanega dopusta za nove očete |
| Pravica do nege bolnega otroka | Uradno en teden na otroka na leto (dodatni teden ob ponovni bolezni), vse drugo neplačano | Pravice so drugače urejene; dostop do fleksibilnosti in krajšega delovnega časa za starše je zakonsko urejen |
| Izplačilo družinskih dajatev pri delu v drugi državi | Kinderbetreuungsgeld kot sekundarna pristojnost za razliko; izplačilo razlike največ enkrat ali dvakrat letno | Slovenija je primarno pristojna, če ima družina stalno prebivališče v Sloveniji; starši v Avstriji pogosto prejemajo slovenski dodatki in nato zahtevajo razliko v Avstriji |
Kaj to pomeni za slovenske zaposlene v Avstriji?
Zaposlene slovenske državljanke, ki so zaposlene v Avstriji, so v okviru zavarovanja za starševsko varstvo v primeru rojstva otroka upravičene do t.i. porodniškega nadomestila (Mutterschutz) osem tednov pred rojstvom in osem tednov po rojstvu otroka, ki ga uveljavljajo v Avstriji. V tem času so tudi zdravstveno zavarovane na osnovi zaposlitve. Po poteku osmih tednov od rojstva otroka so državljanke Avstrije ter na podlagi Uredbe (EGS) št. 1408/71 tudi državljanke drugih držav članic upravičene do t.i. Kinderbetreuungsgeld, ki sodi med družinske dajatve in za izplačilo katerega se uporabljajo pravila, ki veljajo za družinske dajatve - pravila glede primarne in sekundarne pristojnosti za izplačevanje družinskih dajatev.
V praksi za zaposlene v sosednji Avstriji to pomeni, da v času koriščenja porodniškega/starševskega dopusta od Slovenije prejmejo starševski dodatek (približno 190 € mesečno), enkrat letno pa v Avstriji zaprosijo za izplačilo razlike do avstrijskega nadomestila. Ta postopek povzroča veliko birokracije in lahko finančno obremeni mlado družino, saj so izplačila razlike pogosto retrospektivna (izplačujejo se enkrat letno za nazaj).
Tveganja in omejitve avstrijskega sistema
Čeprav avstrijski sistem ponuja močno zaščito nosečnicam in relativno radodarno finančno podporo, obstajajo pomembne omejitve. Pomemben minus za družine je pravica do nege bolnega otroka, ki je omejena na en teden na otroka v celem letu na enega od staršev in po potrebi dodatni teden, vso drugo odsotnost pa je treba urediti kot neplačan dopust ali z menjavo delovnika. V kombinaciji z visoko birokracijo pri prehodu med sistemi dveh držav lahko to predstavlja veliko breme za mlade družine.
Kaj upoštevati pri odločitvi za delo ali vrnitev v Slovenijo
Odločitev o tem, kje delati in kje uveljavljati starševske pravice, je pogosto kompromis med višino nadomestil, dostopnostjo vrtcev, kulturo starševstva in dolgoročnimi vplivi na kariero. Pri primerjavi s Slovenijo Avstrija izstopa po močni zaščiti nosečnice, po raznolikih možnostih poroda in sistemih nadomestil, a hkrati po manj fleksibilnem sistemu nadomestila za nego bolnega otroka in po zapleteni ureditvi pravic, če sta starša zaposlena v različnih državah EU.
V praksi se mnogi slovenski starši, zaposleni v Avstriji, srečujejo z birokratskimi izzivi pri usklajevanju slovenskih in avstrijskih pravic ter z začasnimi izgubi dohodka med uveljavljanjem razlik. Hkrati pa so v primerih, ko je na voljo daljši ali boljše plačan dopust v Avstriji, starši pogosto finančno bolje pokriti kot v državah z manj radodarnim sistemom.
Koraki, ki jih priporočamo pred sprejetjem odločitve
- Preverite svojo zavarovalno in delovno situacijo v Avstriji in v Sloveniji (kdo je primarno pristojen po Uredbi 1408/71).
- Pridobite natančne informacije o višini nadomestil in pogojih za uveljavljanje Kinderbetreuungsgeld v Avstriji.
- Razharmoničite pričakovane stroške otroškega varstva (vrtci, jasli) in morebitne izgube prihodkov.
- Upoštevajte, da so izplačila razlik pogosto retrospektivna in lahko povzročijo likvidnostne težave v času koriščenja dopusta.
- Posvetujte se z delodajalcem o pravicah do skrajšanega delovnega časa in možnosti fleksibilnih ureditev po vrnitvi z dopusta.
Čeprav so avstrijske mamice in slovenske mamice v marsičem podobne, je dobro poznati podrobne razlike v pravicah in postopkih, še posebej če razmišljate o zaposlitvi v Avstriji ali o vračanju v Slovenijo po porodniškem obdobju.
tags: #porodniska #v #avstriji #razlika