Porodniški dopust pri zaposlitvi preko agencije: pravice, postopki in posebnosti

Porodniška je izraz, ki ga pogosto uporabljamo za obdobje, ko ženska preneha delati, rodi otroka ter eno leto skrbi zanj. Vendar pa je to obdobje porodniške razčlenjeno na dva dela. En del je porodniški dopust, drugi del pa je dopust za nego in varstvo otroka. Določila o porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka pa vsebuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Po tem zakonu porodniški dopust nastopi z dnem rojstva otroka in nato traja 105 dni.

Kdo je upravičen do porodniškega dopusta

Do porodniškega dopusta je v prvi vrsti upravičena otrokova mati. Mati mora porodniški dopust nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati porodniškega dopusta ne more nastopiti v tem roku, ga lahko koristi po otrokovem rojstvu le v primeru, da je porod nastopil pred predvidenim datumom poroda. Do porodniškega dopusta pa je upravičen tudi otrokov oče, vendar le v primeru da mati umre, zapusti otroka ali pa je na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Pravico do porodniškega dopusta imajo otrokov oče in stari starši tudi v nekaterih drugih primerih.

Pričetek porodniškega dopusta in potrebni postopki

Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda (katerega določi ginekolog) in skupaj traja 105 dni. Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Prav tako vas bodo seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ne pozabite: najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Še pomembna informacija: če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Samostojne podjetnice in porodniški dopust

Pravica do materinskega dopusta in nadomestila pripada vsem samostojnim podjetnicam in ga lahko pričnejo koristiti 28 dni pred predvidenim dnevom poroda, ki ga določi ginekolog/inja. Vendar pri tem velja pogoj, da imajo pridobljen status fizične osebe z dejavnostjo (odprt polni s.p.) kadarkoli predhodno, oziroma najkasneje do 29. dne pred predvidenim dnevom poroda, saj morajo biti zavarovane za starševsko varstvo, kar v praksi pomeni, da podjetnice plačujejo prispevek za zavarovanje starševskega varstva.

Samostojna podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.

Porodniški dopust se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom ali t.i. rokom poroda. Po pravilih traja 105 dni, in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku tega obdobja nastopi starševski dopust.

Nadomestilo med porodniškim in starševskim dopustom - osnova in izplačilo

Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z zakonom (ZSDP-1) v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove. Višina materinskega nadomestila se za samostojno podjetnico izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za materinski dopust. Pri tem velja, da izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače tudi v primeru, ko so bili za zavarovanko obračunani prispevki, ki so bili krajši od 12 mesecev.

V času prejemanja nadomestila so upravičenci obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.

Prepoved dela in nadzor inšpektorata

Samostojni podjetnici v času porodniškega dopusta pripada tudi pravica do plačila mesečnih obveznih socialnih zavarovanj t.i. plačilo prispevkov s strani države. Samostojne podjetnice, ki vam je dodeljena pravica do prejema materinskega nadomestila, ne smete opravljati dela. ZSPD-1 (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih) namreč določa, da se prejem nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije ugotovi, da ste opravljale delo v okviru svoje oblike samozaposlitve in sočasno prejemale materinsko nadomestilo, to vzdrži kot kršitev in boste morale vrniti celotni znesek prejema starševskega nadomestila skupaj z določeni obrestmi.

Inšpektorat za delo lahko sproži nadzor bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave. Inšpektorji lahko obiskujejo podjetja in opravljajo pregled na kraju samem ali zahtevajo dokumentacijo za pregled. Če inšpektorat ugotovi nepravilnosti, lahko izda odločbo, naloži odpravo nepravilnosti ali izreče kazen. V skladu z ZSDP-1 je IRSD o ugotovitvah dolžan obvestiti pristojni center za socialno delo (CSD). CSD pa je tisti, ki je izdal odločbo glede dopusta oziroma nadomestila in je dolžan na podlagi podatkov, ki jih prejme IRSD, ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.

Starševski dopust: razporeditev, prenos in dolžina

Po porodniškem dopustu imata mati in oče pravico do starševskega dopusta, ki traja 260 dni in ga lahko izkoristita delno ali v celoti. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.

Starševski dopust definiramo kot dopust, ki je s strani staršev namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka, neposredno ko preneha veljati materinski dopust. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer velja tudi prenos starševskega dopusta iz očeta na mater in obratno. Pri tem velja, da mati lahko prenese 100 dni starševskega dopusta na očeta, 30 dni pa je neprenosljivih, medtem ko oče lahko vseh 130 dni prenese na mater in tako mati izrabi vseh 260 dni starševskega dopusta, v primeru slednjega morata skleniti dogovor z vlogo obrazca S-2/1.

Očetovski dopust in drugi posebni dopusti

Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravico do krajšega delovnega časa in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa imajo tudi starši otrok z večjimi potrebami, z določenimi omejitvami glede starosti otroka.

Letni dopust, regres in pravice med odsotnostjo

Vsak delavec, ki pri delodajalcu dela nepretrgano skupaj več kot šest mesecev, ne glede na to ali pri delodajalcu dela polni ali krajši delovni čas od polnega pridobi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) pravico do celotnega letnega dopusta. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od števila delovnih dni na teden. Delavec, ki opravlja delo pet dni na teden ima pravico do minimalno 20 dni letnega dopusta, delavec, ki pa opravlja delo šest dni na teden pa pravico do minimalno 24 dni letnega dopusta. Določene skupine delavcev imajo po ZDR pravico še do dodatnih treh dni dopusta (starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo). Prav tako ima pravico do dodatnega dneva dopusta delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil petnajst let starosti.

Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta ima pravico tudi do izplačila celotnega regresa. Regres za letni dopust mora biti delavcu izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta, vendar pa se lahko zaradi nelikvidnosti delodajalca določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, to je najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Na pridobitev pravice do letnega dopusta ne vpliva dejstvo, ali je v obdobju zaposlitve delavec tudi dejansko opravljal delo ali pa je bil opravičeno odsoten z dela (zaradi bolniške, materinskega ali starševskega dopusta, izobraževanja ali drugih osebnih okoliščin). Dejstvo, da letni dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi delavčeve odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, pa daje delavcu pravico, da lahko izrabi ves neizrabljen dopust do 31. decembra naslednjega leta (upoštevajte konkretne roke po ZDR).

Posebne zaščite in omejitve v zaposlitvenih razmerjih

Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Delovna razmerja preko agencij: na kaj morate biti pozorni

Če ste zaposlena preko agencije ali začasnega zaposlovalca, veljajo za vas enake pravice do porodniškega in starševskega dopusta kot za redno zaposlene, saj ZSDP in ZDR opredeljujeta pravice ne glede na obliko zaposlitve. Pomembno je, da ste pravno in zavarovalno ustrezno prijavljeni ter da so prispevki za starševsko varstvo plačani, saj je osnova za nadomestilo vezana na povprečno osnovo prispevkov. Če delodajalec ali agencija ne želi izročiti dokumentov, ki dokazujejo vaše pravice ali zneske, imate pravico zahtevati vpogled in kopijo teh dokumentov ter po potrebi sprožiti zadevo pri inšpektoratu ali pristojnih institucijah.

Likvidacija delodajalca in pravice pri odpovedi iz poslovnih razlogov

V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, Vam mora delodajalec izplačati odpravnino, do katere ste upravičeni po Zakonu o delovnih razmerjih. V kolikor je podjetje bilo likvidirano po hitrem postopku in ne posluje je moral lastnik in odgovorna oseba podati izjavo, da so poravnane vse obveznosti podjetja. Če menite, da vam odpravnine niso bile izplačane, lahko uveljavljate svoje pravice pred delovnim in socialnim sodiščem ali pri pristojnih inšpekcijskih organih. Če delodajalec ni izplačal regresa ali odpravnine, imate možnost vložiti zahtevek za izplačilo teh terjatev, tudi če podjetje hkrati trdi, da ni terjatev.

Praktični nasveti in priporočila

• Pred pričetkom porodniškega dopusta uredite vse potrebne dokumente: potrdilo ginekologa, vloge na centru za socialno delo in obvestilo delodajalca.
• Če ste samozaposleni, vlogo oddajte pravočasno (najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta ali do 60 dni pred rokom), da se nadomestilo šteje od začetka dopusta.
• Med prejemanjem nadomestila ne opravljajte dela v svojem s.p. - to lahko povzroči prenehanje pravice in povračilo že prejetih sredstev.
• V primeru sporov z delodajalcem (likvidacija, neizplačane odpravnine) pridobite kopije vseh dokumentov in poiščite pravno svetovanje ali prijavite primer inšpektoratu za delo.
• Razmislite o organizaciji dela pri samozaposlenosti: angažiranje pomoči, začasna zaposlitev nadomestne osebe ali preusmeritev dela na drugo obdobje.
• Pri uveljavljanju krajšega delovnega časa, spremembah ur in drugih pravicah pravočasno obvestite CSD in uredite spremembe pri zavarovanju (npr. obrazec M1 za spremembo števila ur).

Tabela: Ključni roki in obveznosti

Priporočljivo je tudi, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi ter uporabite svetovalne točke SPOT in centre za socialno delo za pridobitev natančnih obrazcev in navodil.

tags: #porodniska #zaposlitev #preko #angencije