Posteljica v slovenski zgodovini: medicinska praksa, kulturni pomen in sodobni spori

Posteljica je eden tistih organov, o katerih se najpogosteje ne pogovarjamo, dokler ne gre kaj narobe. Posteljica je organ, ki nastane med nosečnostjo. Funkcijo v polnosti prevzame v 10. tednu nosečnosti, raste do 20. nosečnosti in se od tam naprej le še debeli, razvija. Normalno ima posteljica ob rojstvu otroka obliko hlebca, v premeru meri od 15 do 20 cm, debeline 3 cm, tehta okoli 500 g.

Biološke značilnosti in možne anomalije posteljice

Posteljica je organ, ki med nosečnostjo raste znotraj sluznice vaše maternice. Povezuje se s popkovino in prenaša kisik in hranila od vas do nerojenega otroka. Prav tako odvaja odpadke stran od vašega otroka. Na materini strani (tam, kjer se posteljica prirašča v steno maternice) najdemo pri »zreli« posteljici 15-20 kotiledonov.

Pri razvoju posteljice lahko obstajajo tudi nekatere nepravilnosti v razmerju med horionskimi resicami in maternico oz. endometrijem. Tudi v tem primeru se posteljica v tretjem porodnem obdobju od maternice zelo težko razplasti. Anomalijo imenujemo placenta adhaerens. Vez izmed posteljice in maternice okrepi vraščanje horionskih fiksacijskih resic v bazalno deciduo maternice, kar pomeni, da se posteljica od maternice ne odlušči spontano.

Zapleti, kot npr. Placenta accreta je težja patološka oblika implantacije posteljice. Posamezne horionske resice prebijejo bazalno deciduo maternice, ter se zarastejo skupaj z njenim mišičnim slojem. Ta primer se pojavlja zaradi nepravilnih pogojev za implantacijo zigote v maternico, oziroma ob nezadostni decidualni reakciji endometrija. To stanje je zelo nevarno, saj zaradi nezmožnosti spontanega luščenja posteljice v tretjem porodnem obdobju nastanejo obilne atonične krvavitve, zato je potrebna hitra intervencija.

Placenta increta (vraščena posteljica) je najtežja oblika nepravilne implantacije posteljice. V tem primeru horionske resice posteljice na veliki površini predrejo bazalno deciduo maternice in prodrejo globoko v telo maternice. Prav zaradi tega v tretjem obdobju poroda luščenje posteljice spontano ni mogoče, ne moremo ga izvesti niti ročno, niti s pomočjo instrumentalne ekstrakcije. V preteklosti je pri teh poskusih prihajalo do obilnih krvavitev, zgodilo pa se je tudi, da je porodnica na porodni postelji izkrvavela.

Placenta previa in abrupcija posteljice

Placenta previa je, ko posteljica nosečnice blokira odprtino do materničnega vratu, ki omogoča rojstvo otroka. Med nosečnostjo in porodom lahko povzroči hude krvavitve. Pri predležeči posteljici posteljica pokriva celoten maternični vrat ali njegov del. Ker je maternični vrat odprtina iz maternice v vagino, se lahko pri stanjšanju in odpenjanju med porodom raztrgajo krvne žile, ki povezujejo posteljico z maternico, kar lahko povzroči krvavitev in ogrozi mater in otroka.

Abrupcija posteljice je stanje, ko se posteljica odcepi od vaše maternice. Obe stanji lahko povzročita vaginalno krvavitev med nosečnostjo in porodom.

Ravnanje s posteljico v slovenski medicinski praksi in zakonodaji

Ko se posteljica porodi, kaj se z njo zgodi? Po rojstvu otrok placente, ki služi za izmenjavo hranil med materjo in otrokom, ne potrebuje več, zato postane odpadek, za katerega veljajo splošna pravila o ravnanju z odpadki,« so zapisali in za kršitelje določili globe do 30.000 evrov.

Ko porodnici v eni od slovenskih porodnišnic niso želeli izročiti posteljice, se je obrnila na Varuha človekovih pravic. Ta je pridobil pojasnila vseh 14 slovenskih porodnišnic ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice - Zveze). Ugotovil je neenotno prakso: nekatere porodnišnice so porodnicam izročale posteljice, druge pa ne, s čimer je bilo po varuhovem mnenju kršeno načelo enakopravnosti.

Varuh je o ugotovitvah seznanil ministrstvo za zdravje, ki je na podlagi naknadno pridobljenih informacij sprejelo stališče, da se posteljica po porodu v skladu z veljavno zakonodajo obravnava kot odpadek ter se porodnicam ne sme izročati zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti porodnic in otrok. "Po porodu placenta več ne obstaja, zato se z njo ravna kot z odpadkom, pri čemer veljajo splošna pravila, določena z Uredbo o odpadkih," so pojasnili. Ministrstvo je o stališču obvestilo vse porodnišnice in bolnišnice ter opozorilo, da je neupoštevanje pravil lahko sankcionirano. Kazni za kršitelje oziroma porodnišnice, ki dovolijo prevzem posteljice, znašajo od 10.000 do 30.000 evrov.

V dopisu ministrstva za zdravje, ki je sledil pozivu Varuha in strokovni presoji, je bila zagotovljena enotna doktrina ter ureditev ravnanja s posteljico v vseh porodnišnicah in pri samostojnih izvajalkah babiške dejavnosti, je pojasnila. Poudarila je, da si tako ministrstvo kot babice prizadevajo za zagotavljanje zdravja in varnosti porodnic ter otrok.

Stališča strokovnjakov: tveganja in priporočila

Zbornica - Zveza se strinja s stališčem ministrstva za zdravje in opozarja, da lahko neustrezno ravnanje s posteljico predstavlja tveganje za zdravje in okolje. Predsednica Zbornice - Zveze, Monika Ažman, je poudarila, da je posteljica potencialno infektivna, neustrezno ravnanje z njo pa lahko negativno vpliva na zdravje mater in otrok ter na okolje.

Babice: Pri zaužitju posteljice sta največji nevarnosti prisotnost ostankov težkih kovin in tveganje za okužbo zaradi mikroorganizmov. Če se okuži mamica, je lahko ogrožen tudi dojenček. Placentofagija ali postpartalno zaužitje posteljice je razširjeno med sesalci, vendar nobena sodobna človeška kultura ne vključuje zaužitja kot del svoje tradicije.

"Z nenadzorovanim vročanjem posteljic tvegamo vprašljivo prakso, ki ne temelji na raziskavah, temveč na manipulativnem predvidevanju o duhovni in zdravilni moči posteljice. Tuja strokovna združenja uživanje posteljice odsvetujejo, saj ni zadostnih dokazov o njeni varnosti in učinkovitosti. Prav tako se različni zgodovinsko-kulturološki običaji o uporabi posteljice napačno interpretirajo," je izpostavila Monika Ažman.

"Babice se zavedajo svojih kulturnih kompetenc in poudarjajo pomen vpeljave duhovnosti v tako imenovano babiško skrb. Spodbujajo pozitivne kulturne navade, hkrati pa je njihova naloga ženske ozaveščati in izobraževati o sodobnih metodah poporodne skrbi ter jih odvrniti od početij, ki predstavljajo nevarnost za žensko ali otroka," je dodala.

Zagovorniki pravice do posteljice in kulturna dimenzija

Zagovorniki pravice porodnic do posteljice se nikakor ne strinjajo, temveč trdijo, da je posteljica osebni organ ženske, zato bi morala imeti pravico odločati o njeni usodi. Maja Metličar, duhovna mentorica in nekdanja pravnica, poudarja, da je posteljica del ženskega telesa, kar ji daje pravico odločanja o njeni usodi. Po njenem mnenju država ne bi smela posegati v naravno pravico ženske do njene posteljice, saj je ženska suvereno in svobodno bitje, posteljica pa je organ, ki je zrasel v njenem telesu, zato ji pripada enako kot vsi ostali organi njenega telesa.

"Nezaslišano se mi zdi, da država bolnišnicam naroči, da morajo ženski odvzeti posteljico proti njeni volji - četudi ženska jasno pove, da jo želi odnesti domov. Odločitev nikakor ni v domeni države ali katere koli druge institucije," pravi Metličarjeva. Kritična je do stališča, da je posteljica medicinski odpadek: "To je organ, ki je nastal v ženskem telesu, in noben organ njenega telesa ne bi smel postati last države ali institucij."

V kulturnem pogledu ima posteljica v mnogih tradicijah poseben pomen. Na področju Nigerije in Gane posteljico obravnavajo kot mrtvega dvojčka otroka, zato ji posvetijo celoten obred pokopa. V Maliju posteljico umijejo, očistijo, zavijejo v tkanino in jo dajo v pleteno košaro. Na Havajih placento umijejo in pokopljejo ter nad njo po verskem običaju posadijo drevo. Na Samoi placento popolnoma sežgejo ali pokopljejo, da je ne bi zasegli zli duhovi.

V Evropi porodnišnice v veliki meri (razen na izrecno zahtevo staršev) ne dovolijo, da se placenta odnese iz porodnišnice. Leta 1994 je Velika Britanija prepovedala prakso zbiranja placente v porodnišnicah, potem ko so izvedeli, da je bilo francoskemu podjetju vsako leto prodano 360 ton placent. Novozelandski Maori podarijo placento »Papa tua Nuku«, materi Zemlji. Beseda zemlja je v jeziku Maorov enaka besedi placenta, s čimer je še dodatno poudarjen njen pomen.

Prakse uporabe posteljice: od pokopa do enkapsulacije

Tisočletja stara znanja in knjige nam razlagajo, kako magičen organ je posteljica, ki so jo ženske uporabljale skozi vso zgodovino. Nekatere ženske ustvarjajo umetnine iz svoje posteljice z namakanjem posteljice v črnilo in izdelavo odtisa placente na papir ali drug material. Poleg tega, da posteljico posadijo, iz njih delajo homeopatske pripravke, jih enkapsulirajo po postopkih tradicionalne kitajske medicine, nekatere jo po porodu zaužijejo. Veliko staršev placento odtisne, ovoje napnejo in naredijo bobenček za otroka, iz nje delajo celo nakit …

Placentalna enkapsulacija je praksa shranjevanja posteljice po tem, ko smo jo obdelali/prekuhali s paro, dehidrirali, zmleli in shranili v kapsule. Kapsule se zaužije kmalu po porodu, med menstrualnim obdobjem ali med menopavzo, s prepričanjem, da pomagajo pri preprečevanju nekaterih simptomov menopavze. Na voljo je malo znanstvenih raziskav glede učinkov enkapsulacije in zaužitja posteljice ter njunih koristi.

Študija (Young, S. M., Gryder, L. K., David, W. B., et al., 2016) kaže, da človeška posteljica, obdelana za enkapsulacijo, vsebuje skromne koncentracije 14 mineralov in elementov. Na podlagi priporočenega dnevnega vnosa hranil - RDA za doječe matere, bi dnevno zaužitje enkapsulirane placente v povprečju zagotavljalo 24% RDA za železo, 7,1% RDA za selen, 1,5% RDA za cink in 1,4% RDA za baker. Povprečne koncentracije potencialno škodljivih elementov (arzenik, kadmij, svinec, živo srebro, uran) so bile precej pod pragom toksičnosti.

Vendar pa študija (Gryder, L. K., Young, S. M., Zava, D., et al., 2017) kaže, da enkapsulirana placenta ni bistveno dvignila niti zmanjšala vrednosti železa pri ženskah po porodu, ki so sicer zaužile priporočeno dnevno vrednost železa med nosečnostjo in dojenjem, v primerjavi z govejim placebom. To je lahko pomembna ugotovitev za ženske, ki imajo pomanjkanje železa po porodu in katerih edini vir dodatnega železa je enkapsulirana placenta, saj ta nujno ne predstavlja zadostnega vira dodatnega železa v primerih pomanjkanja.

Varuh, porodnišnice in statistika zahtevkov za posteljico

Koliko porodnic zahteva posteljico? Varuh človekovih pravic je leta 2023 od porodnišnic pridobil podatke, ki razkrivajo, da porodnice vsako leto vložijo vsaj 50 zahtevkov za prevzem posteljice. Velika večina zahtevkov - kar 40 - je podana v isti porodnišnici, medtem ko v preostalih beležijo do dva zahtevka letno.

Informacij o ravnanju s posteljico pri porodih na domu Varuh ni uspel pridobiti, saj porodnišnice s posteljico teh porodnic večinoma ne pridejo v stik. Le ena porodnišnica je navedla, da v primerih, ko ženska rodi doma in ob sprejemu v porodnišnico zahteva posteljico, zahtevajo rutinsko kontrolo posteljice po porodu.

Dule, doule in osebne izkušnje

Stališče ministrstva za zdravje je precej razburilo dule in nekatere matere, ki zagovarjajo tako uporabo posteljice. Zlasti dule prepričujejo matere o koristih uživanja posteljice, kot so zmanjšanje poporodne krvavitve in bolečin, povečanje produkcije materinega mleka in izboljšanje psihofizičnega počutja matere. Vendar je opozorila, da trditve "niso znanstveno potrjene in so lahko vir namernega manipuliranja z materami z namenom pridobitve zaslužka".

Ena izmed osebnih pričevanj opisuje, kako je ženska, ki je imela izkušnje z nizkimi vrednostmi železa in poporodnimi težavami, po zaužitju posteljice občutila hitro izboljšanje. Druga poroča, da je pri njej deloval tudi učinek placeba, a kljub temu so take izkušnje za nekatera ženska pomembne in jim pomenijo podporo v poporodnem obdobju.

Iskanje kompromisa in prakse v tujini

Ponekod v tujini je prevzem posteljice možen pod določenimi pogoji, kot so testiranje na infekcijske bolezni in podpis izjave o lastni odgovornosti. V ZDA, kjer so nekatere zvezdnice odkrito spregovorile o uporabi lastne posteljice po porodu, ameriške zdravstvene organizacije opozarjajo na pomanjkanje znanstvenih dokazov o učinkovitosti take prakse in na potencialna tveganja. V Sloveniji zakonodaja trenutno ne dovoljuje prevzema posteljice, sprememb na ravni Evropske unije pa prav tako ni pričakovati.

Babica Nina Radin vidi rešitev te težave v spoštovanju pravice ženske do odločitve o nadaljnjem lastništvu placente, ko lahko dobijo tudi splošna priporočila za ravnanje z njo. Iršičeva predlaga, da bi mamica, ki si želi domov iz porodnišnice odnesti posteljico, podpisala dokument, da jo je prevzela na lastno odgovornost in za njo odgovarja.

Možna regulacija

Ponekod imajo porodnišnice sklenjene pogodbe s podjetji, ki kapsulirajo posteljice, pri čemer ženske prejemajo obdelane placente domov. Drug pristop so testi in dokumentacija ob izročanju posteljice, da se zmanjšajo zdravstvena tveganja. Takšne rešitve poskušajo uravnotežiti pravice porodnic in javno zdravstveno varnost.

Zakaj je tematika pomembna za slovenski prostor

V zahodnem svetu so se tradicionalne vezi med človekom in naravo ter moč simboličnih povezav med otrokom in njegovo posteljico skoraj popolnoma zabrisale. S človekovim vračanjem k naravi, predvsem pa vedno močnejšemu zavedanju o povezanosti zemeljskih ter človeških energij, se ravnanje s placento tudi v zahodnih družbah vrača z iskanjem tradicionalnih vzorcev in običajev. Kot je moč poroda prehod »od nekod do nekod«, ima tudi placenta svojo pot, katere usodo pišemo mame.

Za mnoge je posteljica simbol povezave, varnosti in življenja. Vodno dejstvo ostaja, da je posteljica zaslužna za dejstvo, da otroka imamo, saj ga je devet mesecev razvijala, negovala in skrbela zanj. Zato vprašanje, ali naj posteljica ostane v rokah žensk ali naj beremo zakonodajne predpise, odpira neugodne dileme o pravicah žensk, zdravstveni varnosti in kulturi spoštovanja rojstva.

Vprašanje, ki se pojavlja, je, kako uskladiti pravico ženske do odločanja o lastnem telesu z odgovornostjo zdravstvenega sistema in javnega zdravja. Razprava odpira bistvena vprašanja - na eni strani o zdravstvenih tveganjih in družbeni odgovornosti, na drugi strani o pravicah žensk in državnem poseganju v njihove odločitve.

tags: #posteljica #v #slovenski #zgodovini