Folna kislina je vodotopni vitamin B9, ki je ključnega pomena za pravilno delovanje telesa. Folat (B9) je v vodi topen vitamin B skupine, ki je naravno prisoten v živilih. Folat deluje kot kofaktor pri sintezi DNK in metabolizmu aminokislin. Folat sodeluje v mnogih bioloških procesih v telesu, ki vključujejo sintezo aminokislin, delitev celic, nastajanje krvi, presnovo homocisteina, potreben pa je tudi za normalno psihološko delovanje, normalno delovanje imunskega sistema in za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti.
Nosečnost je obdobje, ko je folna kislina še posebej pomembna. Folna kislina pomaga preprečevati okvare nevralne cevi pri dojenčkih, kot so spina bifida in anencefalija. Zadosten vnos folne kisline je ključen v prvih tednih nosečnosti, ko se razvijajo možgani in hrbtenjača ploda. Iz nevralne cevi, ki se zapira nekje med 21. in 28. dnevom po zanositvi, se razvijejo možgani in hrbtenjača, zato so posledica za otroka ob okvari zapiranja nevralne cevi precej hude.
Okvara nevralne cevi tako predstavlja resno nevarnost za zelo hude zaplete, kot je denimo spina bifida. Pri tej okvari gre v osnovi za to, da se otrokova vretenca ne izoblikujejo do konca, del hrbtenice pa ostane nezaraščen. Do mnogih okvar nevralne cevi lahko pride že zelo zgodaj, še preden ženska ugotovi, da je noseča. Večina žensk del tega obdobja ali pa celotno obdobje še ne ve, da so noseče, čeprav je nosečnost načrtovana.
Priporočljivo pa je, da začnete z jemanjem prehranskih dodatkov, ki vsebujejo folno kislino, že pred samo zanositvijo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo pri plodih nosečnic, ki so začele z jemanjem folne kisline dovolj zgodaj, kar za 70 odstotkov manj primerov okvar nevralne cevi. Zato velja splošno priporočilo - jemanje 400 mikrogramov folne kisline ali folatov na dan vsaj 4 tedne pred načrtovanim spočetjem in v vsakem primeru v prvem trimesečju nosečnosti.
Priporočen dnevni vnos (PDV) folata za odraslega človeka je 200 µg, kar je dokaj enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Med nosečnostjo potrebe po folatu narastejo na 600 µg, zato se svetuje dodajanje v obliki prehranskega dopolnila. Nosečnice potrebujejo približno 600 µg folata na dan. Za večino ljudi je priporočljiv vnos s hrano, medtem ko je pri nosečnicah priporočljivo dodatno jemanje v obliki prehranskega dopolnila.
Strokovnjaki priporočajo, da med nosečnostjo poleg folatov, ki jih dobiš s hrano, zaužiješ še vsaj 400 µg (mikrogramov ali mcg) folne kisline na dan. Zato se 3 mesece pred zanositvijo in prvo trimesečje nosečnosti priporoča jemanje folne kisline 400 mikrogramov folne kisline ob uravnoteženi in pestri prehrani. Priporočljivo je začeti z jemanjem folne kisline vsaj 3 mesece pred načrtovano zanositvijo.
Čeprav je po eni strani pomembno, da v nosečnosti povečate odmerek folne kisline, pa po drugi strani ne smete pretiravati. Odsvetovan je odmerek, višji od 1000 mikrogramov dnevno, razen če vam vaš ginekolog zaradi določenih razlogov predpiše višjo dozo. Folna kislina ni hranilo, ki bi povzročilo veliko zapletov. Če je zaužijemo preveč, se bo presežek preprosto izločil iz telesa skupaj z urinom. Za večino ljudi torej obstaja majhno tveganje zaradi predoziranja folne kisline, vseeno pa uživanje več kot 1000 mcg dnevno ni priporočeno.
V nekaterih primerih boš morda potrebovala večji odmerek - če sodiš v skupino z večjim tveganjem za okvare nevralne cevi. Pri nosečnicah s prekomerno telesno težo obstaja precej večja nevarnost, da pride do okvare nevralne cevi pri otroku. Tudi pri nosečnicah, pri katerih je v prejšnji nosečnosti že prišlo do okvare nevralne cevi, je potreben višji odmerek folne kisline, podobno pa velja tudi za tiste, ki nosijo dvojčka. Še ena izmed situacij, v katerih se običajno predpiše višji odmerek folne kisline med nosečnostjo, pa je, ko je mati diabetičarka.
Posameznice z določenimi genetskimi različicami encima MTHFR lahko slabše pretvorijo sintetično folno kislino v aktivno obliko. Približno četrtina žensk ima mutacijo gena, ki kontrolira encim MTHFR. Posledično nekaterim ženskam jemanje folne kisline v neaktivni obliki ne bo prineslo pozitivnih rezultatov oziroma ne bo varovalo pred okvarami nevralne cevi na enak način. Vsem ženskam zato priporočam, da izbirajo prehransko dopolnilo, ki vsebuje aktivno obliko folne kisline. Aktivna oblika folnega vitamina, 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF), telo lahko neposredno uporabi.
Folna kislina je sintetična, stabilizirana oblika folata, ki se pogosto uporablja v prehranskih dopolnilih. Folna kislina je v naravi redko prisotna. Najbolj stabilna oblika folata je folna kislina, tudi njena absorpcija pa je bolj učinkovita kot pri folatih - skoraj 90%. Biorazpoložljivost folne kisline je v povprečju za 50 % večja, kot pri folatih. Izraz folat obsega različne kemijsko sorodne snovi z aktivnostjo folne kisline, tako v živilih prisotne folate, kot tudi samo folno kislino, ki se jo proizvaja sintetično in se dodaja prehranskim dopolnilom in živilom z namenom bogatenja.
Le kot primer - takšno količino folata (200 µg) v telo vnesete, če tekom dneva zaužijete dva kuhana šparglja (120 g) in dva kuhana brsta brstičnega ohrovta (42 g). Dobri naravni viri folata so nekatere vrste temne zelenjave ter pomaranče, stročnice, kruh in živila iz polnozrnate moke, krompir, meso, jetra, mleko in mlečni izdelki, nekatere vrste sira in jajca. Folat je udeležen v procesu celične delitve, pomemben je za normalen razvoj zarodka.
| Vir folata | Opomba |
|---|---|
| Temno listnata zelenjava (špinača, ohrovt) | Odlični naravni viri, občutljivi na kuhanje |
| Stročnice (leča, fižol, čičerika) | Bogati in dostopni viri |
| Polnozrnati izdelki, obogatena živila | Obogatena živila pomagajo doseči PDV |
| Jetra, jajca | Visoka vsebnost, vendar jetra v nosečnosti omejiti zaradi vitamina A |
Pri določenih postopkih proizvodnje in priprave se lahko izgubi tudi od 50 do 70 % folata, vendar se veliko živil, bogatih s folatom, uživa brez procesiranja, zato so izgube v povprečju manjše. Zaradi naštetih razlogov se nikoli ne zanašamo le na tablete. Jejmo dovolj zelene zelenjave, polnozrnatih žitaric in drugih virov folatov - poleg folatov namreč v večji meri nepredelana in pestra hrana zagotavlja še številna druga pomembna hranila.
Folna kislina je nujna tudi za tvorbo rdečih krvničk, zato poleg vsega naštetega preprečuje tudi anemijo oziroma slabokrvnost. Pomanjkanje folata se kaže s povečano stopnjo delitve rdečih in belih krvnih celic in kot megaloblastna anemija. Folat je v tesni povezavi z železom in vitaminom B12. Uživanje večjih količin folatov lahko prikrije simptome pomanjkanja vitamina B12, kar otežuje ustrezno diagnozo in ukrepanje.
Simptomi pomanjkanja vključujejo utrujenost, razdražljivost, slabokrvnost in težave s koncentracijo. Dolgotrajno pomanjkanje folne kisline lahko vodi v megaloblastno anemijo, utrujenost, šibkost in težave s koncentracijo. Po podatkih Cleveland Clinic je pomanjkanje folne kisline lahko povezano tudi z nevrološkimi težavami in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Poleg preprečevanja okvar nevralne cevi imajo raziskave nakaze tudi druge koristi folne kisline v nosečnosti: lahko zmanjša tveganje za razcepljeno ustnico, razcepljeno trdo nebo in določene srčne napake pri otroku. Folat sodeluje tudi pri nastajanju pomembnih molekul v telesu: DNK, hormonov, beljakovin, signalnih snovi in je sestavina celičnih membran, zato je v nosečnosti še posebej pomemben. Zaradi raznolikih lastnosti folata je ta vitamin nujen tudi po 10. tednu nosečnosti.
Folna kislina in prehranska dopolnila so pomembni, vendar zanje velja: pri izbiri prehranskih dopolnil se priporoča aktivna oblika folata, 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF). Pozor - vse znamke prenatalnih kapsul, tudi tiste z dobrim marketingom, nimajo aktivne oblike. Ker le-ta telo lahko neposredno uporabi, je smiselno izbrati prehransko dopolnilo s 5-MTHF ali patentirano obliko kot Quatrefolic®.
V idealnem primeru bi morala hrana zagotavljati različne hranilne snovi, kot so dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov in zdravih maščob. Vendar v vsakdanjem življenju pogosto iz hrane ni mogoče pridobiti vseh hranil v zadostnih količinah. Prehranska dopolnila v tem primeru lahko pomagajo zaužiti prave količine hranil. Zdrava in uravnotežena prehrana je najpomembnejša osnova za zdravo nosečnost.
Poleg folata so v nosečnosti pomembna tudi druga hranila: vitamin D, jod, železo, kalcij, holin in maščobne kisline omega-3 (DHA, EPA). Nemško društvo za prehrano (DGE) je na primer objavilo posebna priporočila za jemanje prehranskih dopolnil pred in/ali med nosečnostjo za folno kislino (folat), vitamin D, jod in maščobno kislino omega-3 DHK. Vitamina B9 telo ne more sintetizirati, zato ga moramo vnesti s hrano ali v obliki prehranskega dopolnila.
Ker določene populacije nimajo optimalne preskrbljenosti s folatom, je še posebej pomembno, da ženske v rodni dobi skrbijo za zadosten vnos. Ocenjuje se, da preskrbljenost s folatom med mnogimi prebivalci Slovenije ni optimalna. Pri odraslih moških je bila preskrbljenost s folatom večinoma zadostna, ne pa tudi pri ženskah v rodni dobi, ki ga večinoma zaužijejo premalo. Povečane potrebe po folatu imajo predvsem nosečnice in doječe matere.
Za varno in učinkovito dopolnjevanje velja: pred začetkom jemanja katerega koli prehranskega dopolnila se posvetujte s strokovnjakom. Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali farmacevtom.