Kdaj lahko dojenček je probiotični jogurt?

Starši pogosto iščejo nasvet, kdaj in katere mlečne izdelke uvesti v prehrano dojenčka: navaden ali sadni jogurt, skuto, sir ali kravje mleko. V nadaljevanju so zbrani relevantni izseki in praktični nasveti iz izkušenj staršev ter strokovnih priporočil, da boste lažje sprejemali odločitve glede uvajanja probiotičnega jogurta in sorodnih izdelkov.

Kdo in kdaj je začel s katerimi izdelki - izkušnje iz foruma

Mi smo začeli pri 4,5 mes-mleko po 8 mes. Tudi mi smo z jogurti zaceli okrog petega meseca, z mlekom pa okol sestega 🙂

Midve se še kar veliko dojiva in zato potrebe po mlečnih izdelkih praktično ni. Moje mnenje pa je, naj se najprej navadi na “prvinske” okuse, vse “izboljšane” različice bo gotovo sprejela kasneje še lažje. Če pa ne, pa tudi ne bo nič narobe…

Mi prakticiramo vse te skutno - mlečne variante od 6. meseca brez vsakršnih problemov. Dajemo mu občasno svežo skuto z svežim sadjem, pa navadne jogurte, včasih tudi fruchtzwerge, zdaj pri sedmih mesecih in pol pa tudi že malo monteja, pudinga (res malo, dve žlički naenkrat), pa topljen - zdenka sirček med zelenjavo, ki jo dobi za kosilo, kislo smetano v razne omakce (kumarčino, bučkino).

Po nasvetu pediatrinje sem z jogurti in skuto pričela po dopolnjenem 7.mesecu. Joguti so navadni (tudi LCA in ostali probiotični) s 3.5% mm, ki jim dodajam sadje (banana je sploh zakon...) ali pa žličko marmelade in to taka, ki je samo iz 100% sadja - brez kakršnikoli dodatkov, sploh pa sladkorjev ali sladil.

Pri nakupu skute pazi, da je res samo skuta in da nima kakšnim miljon dodatkov (za primer si oglej malo skuto od LM, kaj vse ji je dodano in ti je kar slabo….) Razne sadne jogurte in skutke, pudinge take in drugačne pa še nimam srca da bi mi dala - se mi zdi še premajhen in da bo imel tega še celo življenje dovolj….Sir je že nekajkrat poizkusil, pa še vedno (tudi zdaj pri 10.m) ni preveč navdušen.

Počasi poizkusi kaj otročku paše in se tega drži - predvsem poslušaj njega in naj te polne police v trgovinah ne zavajajo. Poskusi mu dati malo navadnega jogurta, dve žlički, nato počakaj, če bo kakšna reakcija. Če ne bo, pa kar brez strahu naprej!

Strokovna ozadja: probiotiki, prebiotiki in dojenčki

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki pomembno vplivajo na zdravje črevesja. Ker probiotike najdemo tudi v materinem mleku, imajo dojeni otroci od njih veliko koristi. Nedojeni ali delno dojeni dojenčki pa za vzpostavitev uravnotežene črevesne mikrobiote pogosto potrebujejo dodatno podporo.

V črevesni sluznici se nahajajo številni koristni mikroorganizmi, ki služijo kot ščit pred patogenimi bakterijami in virusi. Probiotiki so živi mikroorganizmi in del optimalno delujoče črevesne sluznice (mikrobioma). Lahko se prenesejo z matere na otroka med vaginalnim porodom, lahko pa jih zaužijemo s hrano oziroma s prehranskimi dopolnili.

Probiotiki, ki so običajno prisotni v materinem mleku, so sestavljeni iz bakterijskih sevov, kot so: bifidobakterije, laktobacili, stafilokoki, streptokoki, Lactococcus. Bifidobakterije so primer bakterij, ki so v črevesju še posebej koristne. Tako kot vse probiotične kulture so tudi bifidobakterije sposobne prebavljati oligosaharide materinega mleka (kompleksne sestavljene sladkorje) in jih tako razgraditi na najmanjše dele.

Prebiotiki so vir energije za mikroorganizme, ki sestavljajo mikrobiom. To niso živi organizmi, temveč vlaknine. Med prebiotike spadajo: galaktooligosaharidi, fruktooligosaharidi, oligosaharidi materinega mleka, ki so sestavni del zrelega materinega mleka. Probiotiki in prebiotiki skupaj pomagajo vzpostaviti in vzdrževati zdravo črevesno mikrobioto.

Učinki probiotikov pri dojenčkih

Probiotiki vplivajo na obstoječi mikrobiom, lahko imajo pozitiven učinek na rast koristnih bakterij in tvorijo snovi, ki ugodno vplivajo na črevesno okolje. S tem postavljajo temelje za zdravo črevesno mikrobioto, ki je bistvenega pomena za močan imunski sistem.

Probiotiki tvorijo snovi, ki vzdržujejo kislo okolje v črevesni sluznici. Pri kisli pH-vrednosti so tudi možnosti za preživetje patogenih mikrobov bistveno manjše in tako probiotiki prispevajo k zmanjšanju števila okužb. V raziskavi, izvedeni leta 2014, je dajanje probiotikov zmanjšalo število primerov trebušnih krčev pri dojenčkih.

Vendar: izjemno redki neželeni učinki so okužbe, ki jih povzročajo probiotiki, vendar te prizadenejo predvsem posameznike z oslabljenim imunskim sistemom. Probiotiki niso priporočljivi za nedonošenčke. Dojenčki, ki so v celoti ali pretežno dojeni, običajno z materinim mlekom že prejmejo zadostne količine probiotikov in prebiotikov, prilagojenih njihovim potrebam.

Kdaj uvajati jogurt in druge mlečne izdelke - priporočila

Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli v dve glavni skupini. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom ali z mlečno formulo. Ko vaš dojenček dopolni 6. mesecev, nadaljujte z dojenjem ali s hranjenjem z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto hrano.

Uvajanje goste mešane prehrane: novo vrsto hrano in nov okus ponudi otroku v 4 do 7-dnevnih razmakih, enkrat dnevno... Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko), najprej mu ponudite majhno količino, na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte.

Nekatera strokovna navodila navajajo: Navadno najprej ponujamo zelenjavo in žita, sadje se doda po enem mesecu. Nekateri pediatri priporočajo uvajanje živil, ki vsebujejo mleko in mlečne izdelke, šele po dopolnjenem 9. mesecu starosti.

V uradnih smernicah je pogosto zapisano: Nesladkan jogurt v majhnih količinah (vaš dojenček naj ne bi užival kravjega mleka do 1. leta). V manjših količinah lahko začnemo uvajati v dopolnilno dojenčkovo prehrano kravje mleko in mlečne izdelke (jogurt, skuta, maslo, kisla in sladka smetana) že po dopolnjenem 9. mesecu starosti.

Po nekaterih pediatričnih nasvetih naj bi z jogurti in skuto pričeli po dopolnjenem 7. mesecu; drugi starši pa uspešno uvajajo navadni jogurt že pri okoli 5-6 mesecu.

Kravje mleko in količine

Imejte v mislih: kravje mleko (v prahu, pasterizirano ali sveže) ni primerna hrana za dojenčka do dopolnjenega 1. leta starosti. Velike količine kravjega mleka so povezane s prekomernim vnosom energije, proteinov in maščob in s premajhnim vnosom železa. Kravje mleko lahko povzroči slabšo absorpcijo železa iz hrane in posledično privede do anemije.

Ena pediatrinja je opozorila, da so najnovejše raziskave pokazale, da naj kravje mleko uvajamo po 18. mesecu in to sploh ne samo zaradi alergij, ampak zaradi njegove siceršnje neprilagojene sestave za dojenčke. Nekateri starši zato počakajo dlje (npr. do 12-18 mesecev), še posebej ob družinski občutljivosti na alergije.

Kakšen jogurt izbrati - navaden ali probiotični?

Iz izkušenj forumskih staršev in strokovnih iztočnic velja nekaj osnovnih pravil:

• Začetek: Poskusi mu dati malo navadnega jogurta, dve žlički, nato počakaj, če bo kakšna reakcija.
• Izberite navadne jogurte brez dodanega sladkorja ali umetnih dodatkov. Nekateri starši uporabljajo jogurte s 3.5% mm in dodajo zmečkano banano ali žličko marmelade iz 100% sadja.
• Probiotični jogurti (npr. LCA in drugi sevov) so lahko koristni, saj vsebujejo žive kulture, podobne tistim v materinem mleku.
• Pazite pri sadnih in predelanih jogurtih, ker pogosto vsebujejo dodane sladkorje, aromo in konzervanse.
• Skuta: pri nakupu pazi, da je res samo skuta in da nima milijon dodatkov.

Primer uvajanja v praksi

Poskus: dajte dojenčku dve žlički navadnega jogurta in spremljajte reakcijo. Če ni težav, postopoma povečujte količino. Če otrok kaže znake alergije (izpuščaji, bruhanje, driska, oteženo dihanje), takoj prenehajte in se posvetujte s pediatrom.

Kdo naj bo previden: nedonošenčki, otroci s predhodnim zdravljenjem z antibiotiki in oslabljenim imunskim sistemom

Probiotiki niso priporočljivi za nedonošenčke. Če je bil otrok nedonošenček, se posvetujte s pediatrom pred uvedbo živih probiotičnih kultur v prehrano. Nekateri starši nedonošenčkov so poročali o brezproblemnem uvajanju mlečnih izdelkov, vendar strokovna priporočila priporočajo posebno previdnost.

Hkratno jemanje antibiotikov in probiotikov ni priporočljivo; šele po končanem zdravljenju so primerna živila, kot so jogurt ali kislo zelje, lahko koristna pri ponovni naselitvi mikrobioma s koristnimi bakterijskimi sevi.

Koledar uvajanja - priporočena starost po živilih (povzetek iz materiala)

Praktični nasveti za starše

• Začnite z majhnimi količinami (nekaj žličk) in opazujte reakcijo otroka vsaj 24-48 ur pred uvedbo nove vrste mlečnega izdelka.
• Izberite navadne jogurte brez dodanega sladkorja; sadilo lahko dodate sami (npr. pretlačena banana ali iztisnjeno materino mleko).
• Pri nakupu skute in sirov pazite na sestavo: manj dodatkov, boljše za uvajanje.
• Če je družinska anamneza alergij (npr. atopijski rinitis, alergije), se o uvajanju kravjega mleka in drugih alergenov pogovorite s pediatrom; nekateri pediatri svetujejo počakati dlje (tudi do 18. meseca).
• Nedonošenčki in otroci z oslabljenim imunskim sistemom naj uvajanje probiotikov opravijo po posvetu z zdravnikom.
• Ne pozabite, da dojenje prinaša probiotične in prebiotične koristi naravno; dojeni otroci pogosto že prejmejo optimalne kulture iz materinega mleka.
• V prehrano vključite tudi vira prebiotikov - vlaknine iz sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in stročnic - saj so hrana za koristne bakterije.

Pogosta vprašanja (iz foruma in strokovnih nasvetov)

Kaj je boljše: navaden ali probiotični jogurt?

Navadni nesladkani jogurt je varen za uvajanje; probiotični jogurt vsebuje dodatne žive kulture, ki lahko koristijo črevesju, vendar naj bo odločitev o uporabi probiotičnih sevov usklajena z zdravnikom pri posebnih zdravstvenih okoliščinah.

Kdaj je prepozno začeti z jogurtom?

Nikoli ni prepozno v uvajanju raznolike in zdrave prehrane, vendar je idealno jogurt uvesti v obdobju, ko otrok pričenja s trdo hrano (okrog 6-9 mesecev) in vedno postopoma.

Ali naj otroku dam sadni jogurt ali navadnega?

Bolje je začeti z navadnim nesladkanim jogurtom in mu po potrebi dodati stisnjeno ali pretlačeno sadje. Sadni jogurti iz trgovine pogosto vsebujejo veliko dodanega sladkorja in dodatkov.

Zakaj probiotiki in prebiotiki pomembni za razvoj?

Idealna kolonizacija otrokove črevesne mikrobiote se odraža v prebavi: napenjanje in trebušni krči so manj pogosti, blato je mehko in oblikovano, driska in zaprtje so redek pojav. Oligosaharidi materinega mleka, najbolj znani prebiotiki, so tudi vir sialične kisline, ki je pomembna za razvoj možganov in miselnih procesov ter pri boju proti patogenim mikrobom.

Če se odločate za uvajanje probiotikov z jogurtom ali drugimi fermentiranimi živili, upoštevajte starost otroka, njegovo zdravstveno stanje in se posvetujte z otrokovim pediatrom, še posebej, če gre za nedonošenčka ali otroka z zdravstvenimi tveganji.

Za konec: poslušajte svojega otroka, začnite počasi z majhnimi količinami navadnega jogurta ali skute in po potrebi izberite probiotične izdelke brez nepotrebnih dodatkov. Če ste v dvomih ali imate posebne okoliščine (nedonošenček, alergije, antibiotiki), se posvetujte s pediatrom.

tags: #probioticni #jogurt #za #dojencka