Fiziologija dojenja in mehanizem nastajanja mleka

Brsti dojk se začnejo razvijati pri zarodku ženskega spola že 4 tedne po zanositvi. Do rojstva je osnovni razvoj dojk zaključen. Bradavice, areole (kolobarji) in celo nekaj mlečnih vodov je, skupaj z majhnimi blazinicami maščobe, na svojih mestih. Od rojstva pa vse do pubertete se dojke ne razvijajo.

Ko deklica vstopi v puberteto, se iz njenih jajčnikov začne izločati hormon ESTROGEN, ki povzroča, da se dojke začnejo hitro razvijati. Maščobne blazinice v dojkah se povečujejo, mlečni vodi se podaljšujejo in razvejajo. Ko odraščajoča deklica vstopi v menstrualni cikel, hormon PROGESTERON povzroča razvoj alveolov, celic, ki tvorijo mleko. Do približno 20. leta starosti je ta proces skoraj zaključen. Toda dojke še naprej zorijo in sicer do nosečnosti oziroma do starosti med 30 in 35 leti.

Struktura dojk in žlezno tkivo

Dojka je zgrajena iz žleznega in vezivnega tkiva ter maščevja. Žleznega tkiva je približno enaka količina pri večini žensk znotraj rodnega obdobja. Količina maščevja pa od ženske do ženske zelo variira. Notranjost dojk je razdeljena na več režnjev (kot pri grenivki, na primer). V vsaki dojki najdemo med 15 in 25 žleznih režnjev ali lobulov, ki so postavljeni krožno okoli bradavice. Znotraj vsakega režnja se nahaja 20 do 40 majhnih režnjičev. Znotraj režnjičev so mlečne žleze, ki tvorijo mleko.

Mlečne žleze, imenovane alveoli, se grozdasto zbirajo okoli mlečnih vodov. Na vrhu dojke je izbočena bradavica, ki jo obdaja temneje obarvana koža, imenovana kolobar. Na vsaki bradavici je med 10 in 20 odprtinic, iz katerih priteče mleko. Montgomerijeve žleze postanejo bolj opazne v nosečnosti in prispevajo k posebni teksturi kolobarja.

Hormonska priprava dojk v nosečnosti

V nosečnosti placenta stimulira nastajanje hormonov estrogena in progesterona, ki pripravljata dojke na dojenje. Med nosečnostjo se prične povečevati žlezno tkivo v dojki. Po 16 tednih nosečnosti sta dojki že sposobni tvoriti mleko oziroma se že lahko prične laktacija. Dojke se med nosečnostjo razvijajo in pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano, ko se prekine otrokova preskrba preko posteljice.

Prvič: bradavici in kolobarja potemnijo. Z razlogom, da izstopajo od okoliškega tkiva in jih dojenček lažje opazi. Drugič: dojke občutno zrastejo, postanejo precej težje in včasih mehkejše. Žlezno tkivo raste in se pripravlja na laktacijo. Tretjič: mlečni vodi bodo zrasli in se povečali. Četrtič: Montgomerijeve žleze postanejo bolj opazne. Že nekje v drugem trimesečju nosečnosti se spremembe v dojkah zaključijo in dojke so pripravljene na dojenje.

Visok nivo progesterona v krvi preprečuje nastajanje mleka, toda nosečnica lahko opazi, da iz dojk priteče kakšna kaplja kolostruma. Dojke so pripravljene na dojenje od 16. tedna nosečnosti.

Laktogeneza - začetek nastajanja mleka

Nastajanje mleka ali laktogeneza se začne z rojstvom dojenčka. Porod sproži fiziološko verižno reakcijo. Rojstvo posteljice povzroči padec nivoja estrogena in progesterona v materinem telesu. Istočasno iz maternice do hipotalamusa v možganih potujejo živčni impulzi. V dojke priteče dodatna kri, da se lahko mleko začne tvoriti.

Prolaktin, ki ga izloča hipofiza, spodbudi nastajanje mleka v alveolah. Količina prolaktina se poveča takoj po porodu in vpliva na nastajanje mleka. Otrok s sesanjem draži živčne končiče v bližini bradavice, kar se po živcih prenaša v možgane, od koder se izloča prolaktin. Količina prolaktina je odvisna od pogostnosti, moči in trajanja sesanja. Več ko je teh dražljajev, več prolaktina se bo sproščalo v kri. Ponoči se izloča več prolaktina, zato so dojke zjutraj pogosto bolj napete, čez dan pa postanejo mehkejše.

Refleks iztekanja mleka (oksitocinski refleks)

Oksitocin pa je odgovoren za izcejanje mleka iz dojke. Da dojenje lahko steče, je pomemben oksitocinski refleks. Ko dojenčka pristavimo, z usti vzdraži bradavico. Od tod se živčni impulzi prenesejo v hipotalamus, ki spodbudi hipofizo k izločanju oksitocina. Le-ta vpliva na krčenje mišičnih celic v dojki, mleko se iz njih izstisne in potuje iz mlečnih režnjičev v mlečna izvodila.

Refleks izločanja mleka je torej posledica delovanja oksitocina. Deluje na drobna mišična vlakna okoli mešičkov (alveolov) mlečnih celic. S krčenjem teh drobnih mišic se mleko iztiska v mlečne vode, ki vodijo k bradavici. Refleks izločanja mleka se sprošča med otrokovim sesanjem. Nekatere ženske ga zaznajo kot povečan pritisk ali kot ščemenje v dojki ali kot zbadajočo bolečino, nekatere ženske pa ga nikoli ne občutijo.

Od začetka sesanja do navala mleka mine v povprečju 30-60 sekund. Pri nekaterih ženskah bo mleko priteklo takoj, ko otrok zagrabi bradavico, ali že, ko se mati miselno pripravlja na dojenje. Refleks izločanja mleka se zgodi v obeh dojkah istočasno in nekatere doječe ženske tedaj občutijo naval mleka, ki se lahko tudi izceja skozi bradavici.

Sestava mleka in spremembe med podoji

Prvo zgoščeno mleko se imenuje mlezivo ali kolostrum. Je rumenkaste barve in gostejše. Glavna vloga mleziva je prenos zaščitnih snovi v otrokovo telo. Je bogato s protitelesi in protiinfektivnimi snovmi in ima še številne druge pozitivne učinke na otroka. Mlezivo ima tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri odvajanju prvega blata (mekonija) in tako zmanjšuje možnost zlatenice.

Mleko se začne kmalu spreminjati. Drugi do tretji dan se pojavi prehodno žensko mleko. Po 9. dnevu po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, veča pa se koncentracija maščob in mlečnega sladkorja (laktoze). Mleko se spreminja v času posameznega podoja: v začetku vsebuje več vode in manj maščob, na koncu podoja pa več maščob. Prednje mleko je bolj vodeno, vsebuje minerale, sladkor in beljakovine, zadnje mleko pa vsebuje več maščob.

V prispodobi si lahko predstavljamo, da teče iz vsake dojke naše klasično kosilo: juha, glavna jed in pecivo. Pri novorojenčkih lahko opazimo posebno obliko sesanja - "dojenje v skupkih": najprej posesa »juho«, si vzame krajši počitek, nato nadaljuje glavni del obeda in na koncu se loti »peciva«.

Načelo ponudbe in povpraševanja

Mleko se, dokler je povpraševanje, tvori neprenehoma. Nastajanje mleka se nadaljuje, dokler zanj obstaja povpraševanje. Mleko se začne tvoriti refleksno ob otrokovem sesanju in pogostost, moč ter trajanje sesanja direktno vplivajo na nastajanje mleka. Le nenehno praznjenje - dojenje zagotavlja neprekinjeno nastajanje mleka. Če vas skrbi, da imate premalo količino mleka, je rešitev preprosta - dojite pogosteje.

Dodajanje nadomestnega mleka povzroča kratek stik v celotnem procesu nastajanja mleka. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. To se zgodi, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi nasprotno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala.

Praktični nasveti za prve dni po porodu

Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je njegov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljena in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Ko po porodu novorojenček leži na materinem trebuhu, ima samo znotraj prve ure svojega življenja neverjetno sposobnost opaziti kontrastno obarvan del dojke, se priplaziti do dojke in se samostojno prisesati na dojko.

Prva tekočina, ki jo dojenček dobi iz materinih prsi še ni pravo mleko, temveč mlazivo-kolostrum, ki je zelo bogato z beljakovinami in s protitelesi. Novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem pa za daljši čas zaspijo. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka.

V prvih dneh se bo novorojenček dojil pogosto (v povprečju osem do dvanajstkrat na dan). Posamični podoji si lahko sledijo zelo različno - pravila ni. Pogosti podoji so za novorojenčka čudovit vir ugodja in hrane, ki obenem omogočajo, da se zaloge mleka hitro uravnajo. Dovolite dojenčku, da že od vsega začetka sesa tako dolgo, kot mu ustreza. Dojite ga na njegovo željo.

Komunikacija in podpora

Podpora partnerja in bližnjih zelo pomaga: partner lahko poskrbi za gospodinjska opravila, hrano ali samo za spodbudno besedo. Poskrbite tudi sami zase: telo se po porodu regenerira, zato potrebuje dovolj počitka, tekočine in hranil. Pitje vode, čajev brez kofeina in lahka, uravnotežena prehrana pomagajo, da se mama počuti bolje in da ima telo pogoje za tvorbo mleka.

Na obdobje dojenja naj bi se par pripravil že med nosečnostjo oziroma v času, ko načrtuje otroka. Dandanes obstaja veliko literature v slovenskem jeziku, kjer lahko nosečnica dobi koristne informacije o dojenju in oskrbi otroka po rojstvu. Priporočam tudi obisk šole za starše. Programi šol za starše se sicer razlikujejo, vendar večina vsebuje informacije o poteku nosečnosti in poroda, o novorojenčku in dojenju.

Možne težave pri dojenju in rešitve

Ragade (razpoke na bradavicah) so ena najpogostejših težav. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da otrok pravilno pristavite. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, poleg pravilnega pristavljanja, poskrbite še za pogostejše dojenje. Po podoju bradavico namažite z mlekom in pustite, da se posuši, z anolinskim mazilom ali z Bepanthen mazilom.

Trde dojke so znak prenapetosti, ki se najpogosteje pojavi v prvem tednu po rojstvu. So posledica nihanja hormonov, zvečanega nastajanja mleka, kasneje pa ne dovolj pogostih podojev. Dolgotrajna prenapetost pripelje do zmanjšanega nastajanja mleka ali do zamašitve mlečnih vodov. Dojite iz obeh dojk na dve do tri ure. Če so dojke prenapete, si pred dojenjem iztisnite nekoliko mleka, da se bradaviični kolobar zmehča in se bo dojenček lažje prisesal.

Zamašene mlečne vode: v dojki je tipna zatrdlina, ki je lahko boleča. Otrok naj čimbolj pogosto sesa. Pred dojenjem dojko segrejte s toplim obkladkom in nežno zmasirajte odebelitev oziroma zatrdlino. Po dojenju si iztinite preostanek mleka, v kolikor dojenček dojke ne povsem izprazni. Med podoji si boleče mesto hladite. Pijte veliko tekočine.

Mastitis je posledica okužbe. Dojka je rdeča, vroča, občutljiva in boleča. Pojavi se vročina in slabo počutje. Kljub bolečini ne prekinite dojenja. Ob dojenju dojko grejte in masirajte boleče mesto. Počivajte in uživajte veliko tekočine. Antibiotik je pogosto potreben ob sumu na bakterijsko vnetje.

Če ima dojenček zavračanje ene dojke že od rojstva, je to lahko znak zdravstvenega problema matere ali otroka (npr. poškodba, zlomljen ključnica pri otroku ali glivična okužba ustne votline). Neprehoden nosek je huda ovira za uspešno dojenje, zato ga je vedno treba zdraviti. Glivična okužba materine bradavice in otrokove ustne sluznice (soor) zmoti uspešno dojenje in jo je treba zdraviti.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Če kljub pogostemu pristavljanju opazite, da ima otrok malo mokrih plenic, je zaspan in težko sesa, ali če vas dojenje močno boli, je smiselno čim prej poiskati strokovno pomoč. Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete.

Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Nastane tako imenovana »sesalna zmeda«. Če otrok ne more sesati, vi pa si želite dojiti, si mleko izbrizgavajte. Začnite takoj po rojstvu otroka, najbolje v šestih urah po porodu. O načinih izbrizgavanja, shranjevanja mleka in hranjenja otroka z vašim mlekom za nasvet vprašajte zdravstvenega strokovnjaka.

Prehrana, tekočina in življenjski slog matere

V nosečnosti in kasneje pri dojenju naj pije zadostne količine vode. Poskrbite za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo kar najbližje svojemu naravnemu stanju. Izogibajte naj se strupom: cigaretam, alkoholu, pretiranemu uživanju prave kave, čaja in kokakole, konzerviranim jedem. V obdobju dojenja omejite uživanje kave na največ dve skodelici na dan, ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite.

Obstajajo določena živila, ki naj bi pripomogla k večji laktaciji: oves, losos, špinača, šparglji, rjavi riž, marelice, korenje. Za nobeno od teh živil sicer ni empirično potrjenih dokazov, da bi pripomogla k nastajanju več mleka, a mnoge mame poročajo o koristih. Če vam primanjkuje mleka, lahko poskusite tudi s čaji za dojenje, ki jih lahko kupite v lekarni; mnoge mame pravijo, da so po pitju čajev imele več mleka.

Pravilna higiena in nega

Zadostuje normalna osebna higiena. Skrbno si umivajte roke. Dojke umivajte le z vodo enkrat na dan, pri tem ne uporabljajte mila, ker uničuje naravna kožna olja. Pred dojenjem dojk ni potrebno umivati. Za negovanje bradavic v nosečnosti in v obdobju dojenja je dovolj osnovna nega in umivanje z vodo. Danes odsvetujemo drgnjenje bradavic z brisačo ali celo krtačo.

Vpliv dojenja na mater in otroka

Dojenje pomaga materi in otroku ustvariti toplo, ljubeče sožitje, ki mater čustveno zadovoljuje. Psihologi ugotavljajo, da dojeni otroci manj jokajo in hitreje napredujejo, če so stalno ob materi in dojeni takoj po rojstvu. Doječe matere se bolje čustveno odzivajo na otroka. Materino mleko je najbolj primerna hrana za otroka do starosti šest mesecev, kasneje je priporočljivo dodajati tudi drugo hrano.

V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Pozitiven vpliv dojenja na intelektualni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih, spodbujajo razvoj centralnega živčevja. Poleg tega telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj.

Priporočila

• Otrok naj se prvič podoji v prve pol ure po porodu ali vsaj v prvi uri po porodu.
• Dojenje na zahtevo (na vsak znak lakote) je priporočljivo v prvih dneh po porodu.
• Izključeno dojenje v prvih šestih mesecih priporočajo mednarodne strokovne organizacije.
• Če so prisotne težave (boleče bradavice, premalo mokrih plenic, zaspan otrok), poiščite strokovno pomoč čim prej.

Prve štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način za nastanek uspešnega sožitja. Mati naj v obdobju dojenja dobro poskrbi za svoje počutje, hidracijo in prehrano, naj se izogne cigaretam in alkoholu, poišče podporo okolja in po potrebi strokovno pomoč.

tags: #proces #v #dojki #ki #omogoca #dojenje