Ker je les naravni proizvod in je vsako drevo edinstveno, se vsak kos lesa razlikuje od drugega in ima svoje posebnosti. Les, ki se uporablja na prostem, sčasoma zbledi, odstopa v dimenzijah, ima vozle, žepe s smolo, razpoke in druge deformacije. Te značilnosti dajejo lesu značaj in naravno lepoto ter ne vplivajo na strukturno celovitost vašega plezalnega okvirja.
Kaj je drevesna smola in iz česa je sestavljena
Smola nastaja kot produkt oksidacijskih procesov hlapnih rastlinskih olj, v največji meri jo sestavljajo številni terpeni. Mnogi od teh so lahko hlapni, kar zaznamo kot prijeten vonj iglastega gozda. Uporabljamo jih za proizvodnjo eteričnih olj. Nekatere smole vsebujejo tudi velik delež v vodi netopnih smolnih kislin. S segrevanjem nehlapnih oz. slabo hlapnih diterpenov v smoli dobimo trdno smolo, bolje poznano pod imenom kolofonija.
Lastnosti lesa in pojav smole
Vse vrste iglavcev vsebujejo žepke s smolo. Zaradi vpliva sončne svetlobe se lahko v prvem letu iz svežega, pravkar posekanega lesa izloča smola. Lepljiva snov lahko kristalizira na površini lesa in se obarva rumenkasto. Ti procesi so naravni in se štejejo za normalne.
Razširitev oz. kontrakcija: Les se na spremembe temperature in vlažnosti odziva z raztezanjem in krčenjem, npr. v ekstremni suši se les krči, v visoki vlažnosti pa razteza. To lahko povzroči do 10-odstotna dimenzijska odstopanja. To je lastnost lesa, ki se ji ni mogoče izogniti.
Deformacije: Les se na spremembe temperature in vlažnosti odziva tako, da se širi in krči. To lahko neizogibno privede do razpok in drugih deformacij. To je lastnost lesa, ki se ji ni mogoče izogniti in običajno ne vpliva na strukturno celovitost vašega plezalnega okvirja. Razpoke pod ¼ dolžine lesa in ¼ dolžine prečnega prereza ne bodo ogrozile trdnosti in stabilnosti opreme vašega igrišča.
Vozli, nepravilnosti in odlomki
Nekateri kosi lesa lahko vsebujejo vozle. Vozli so okrogla ali jajčasta območja gostega, temnega lesa, kjer je nekoč rasla veja. Vozli so naravna lastnost lesa in prispevajo k njegovemu značaju. Na nekaterih lesenih delih se lahko pojavijo neravnine in odlomki. Kljub skrbni izbiri in izdelavi se jim ni mogoče popolnoma izogniti. Odvisno od vrste lesa se neravnine pojavljajo predvsem okoli vozlov in na zunanjih koncih. Te estetske napake so neločljiv del lesa in ne vplivajo na njegovo trdnost niti niso razlog za zaskrbljenost.
Na koncih lesenih kosov se lahko pri rezanju na dolžino pojavijo cepine. Dolge stranice vseh lesenih kosov so zaobljene in skobeljene, vendar konci niso skobeljeni. Ti so vidni le v omejenem obsegu in zato nimajo velikega vpliva na estetiko. Z uporabo brusnega papirja lahko robove zaokrožite in zlahka odstranite odlomke.
Impregnacija, madeži in vremenski vplivi
Med impregnacijo se les obarva zeleno zaradi zaščitnega sredstva, ki vsebuje baker, ki ga uporabljamo. Na mestih, kjer je v lesu prisotna smola, se to kaže v obliki zelenih lis in nastanka kristalov soli. To je običajno in se pojavlja pri vsem impregniranem lesu. Po nekajtedenskem izpostavljanju soncu bodo madeži izginili. Ko se to zgodi, je les po želji mogoče obarvati.
Razbarvanja: Med impregnacijo, sušenjem in skladiščenjem so lahko nekatera območja lesa prekrita, druga pa so lahko izpostavljena sončni svetlobi. Svetloba reagira z lesom in zaščitnim sredstvom, tako da izpostavljeni del lesa postane rjav, preden pride do razbarvanja in bledenja. Nasvet: Ko je les nekaj tednov izpostavljen sončni svetlobi, se obarvanost izenači.
Plesen in temne lise
Impregniran les je zelo vlažen. Zlasti v toplejših letnih časih je les dovzeten za plesen, saj se izsuši. Na površini lesa se lahko pojavijo bele lise. Ta gliva ne vpliva na kakovost ali trdnost lesa in ni zdravju škodljiva. Plesen izgine sama od sebe, možno pa jo je tudi enostavno odstraniti. Nasvet: Ob prejemu pošiljke odstranite zaščitno folijo, da preprečite nastanek kondenzacije pod folijo, saj se tako na lesu pojavijo madeži in plesni.
Temne obarvanosti in/ali madeži: Sčasoma se vsi lesovi razbarvajo. Douglasov les se razbarva nekoliko hitreje kot drugi les, v stiku z vlago in kovinskimi povezovalnimi elementi pa lahko postane črn. Površinske madeže lahko zamenjamo za plesen, vendar jih na srečo zlahka zbrusimo in očistimo. Ta naravna reakcija nikakor ne vpliva na celovitost ali trajnost konstrukcije. Nasvet: Po želji lahko madež obdelamo z odstranjevalcem madežev na osnovi oksalne kisline.
Smola: uporaba v ljudski medicini in industriji
Prvi zapisi o zdravilnosti drevesne smole segajo že v staro Grčijo, v čas Hipokrata (460-370 pr. n. št.) in Teofrasta (371-287 pr. n. št.). V času starega Rima je smolo uspešno uporabljal Plinij starejši. Smolo so uporabljali tudi Indijanci v Severni Ameriki za zdravljenje odrgnin in ureznin.
Današnje raziskave so potrdile, da ima drevesna smola izredno dober antibakterijski učinek, zavira rast gliv, neusmiljeno zavira rast še tako trdoživih mikrobov in še več - s svojimi učinkovinami tudi spodbuja regeneracijo celic in tkiva, deluje protivnetno ter spodbuja krvni obtok. Zato ni čudno, da jo lahko uporabljamo za lajšanje številnih težav - z njo mažemo manjše rane, podplutbe, celo ture in podobne kožne težave; drevesna smola zelo dobro deluje tudi pri bolečinah v mišicah in sklepih, artritisu, zvinu ali vnetju vezi. Kot rečeno, dobro deluje tudi proti glivicam.
Priprava smolnatega mazila
Smolnato mazilo ali vsaj raztopljeno smolo si lahko naredite tudi sami. Zelo pomembno je, da nabirate smolo, ki je vsaj malo mehka, saj se takšna hitreje raztopi. Nabrano smolo je treba najprej raztopiti in prečistiti. To naredimo tako, da jo damo v poseben lonec, jo skoraj povsem prelijemo z oljem (mi vedno uporabljamo olivno olje), ta lonec damo v drugega, ki je napolnjen z vodo, ter to počasi segrevamo kakšno uro ali dve. Vmes včasih premešamo. Dobro je vedeti, da olje topi smolo, saj to lahko s pridom uporabimo tudi na smolnatih rokah, oblačilih ipd.
Po vztrajnem topljenju na šibkem ognju lahko zdaj prečiščeno smolo precedimo in iz nje ustvarjamo številne koristne pripravke. Olivno olje seveda lahko izpopolnite in vanj prej za tri tedne namočite bodisi šentjanževko, ognjič, madronščico, timijan … Odvisno od tega, za kakšen namen boste mazilo uporabljali. Dodamo lahko še npr. šentjanževo olje, tinkturo arnike, gabeza, kafro, eterično olje brina. Vse skupaj zatrdimo z voskom (na 230 g olja in smole mi dodajamo 35 g čebeljega voska) in čudovito mazilo je pripravljeno.
Dodatki za posebne namene
Proti glivicam lahko dodamo tinkturo divjega kostanja, oreha, bršljanove liste, malo kisa, eterično olje čajevca. Potem si lahko pripravite posebno mazilo za rane in dodajate zelišča kot je rman, ognjič, madronščica, repinec, njivska preslica, kamilica, trpotec, hrastova skorja, eterično olje sivke. Široka paleta dodatkov pa je možna tudi pri mazilu za vnetje prsnega koša in grla - dodajamo lahko predvsem več (do največ 5 %) eteričnih olj.
Specifična smola: smola sibirske cedre
Rusko ime živica za smolo sibirske cedre izhaja iz staroslovanskega besednega korena živ, kar pomeni življenje. Smola sibirske cedre v hladno stiskanem olju iz oreškov sibirske cedre je izvrsten naravni antioksidant, ima antiseptično, protivnetno in antisklerozno delovanje, normalizira delovanje prebavil in presnovo, pospešuje celjenje in zmanjšuje intoksikacijo organizma pri kemoterapiji. Zaradi svojih izjemnih bioenergijskih lastnosti deluje krepčilno, deluje proti sindromu kronične utrujenosti, zvišuje umske in fizične sposobnosti in spada v skupino najmočnejših imunostimulatorjev.
Pri zdravljenju se smola sibirske cedre uporablja kot osnovno ali kot dopolnilno zdravilo pri odraslih in otrocih. Redno uživanje smole sibirske cedre vzpostavi zaščitno delovanje celic, izboljšuje periferni in možganski krvni obtok, deluje na prehodnost in elastičnost krvnih žil in normalizira arterijski tlak. Dokazano je, da ima smola sibirske cedre visoko terapevtsko in izrazito antiseptično, protibolečinsko, žilno-tonizirajoče in celiteljsko delovanje.
Uporaba in previdnost
Smola sibirske cedre se v balzamu običajno uporablja razredčena z oljem iz oreščkov sibirske cedre. Pri notranji uporabi ne sme biti koncentracija večja od 10%. Pri težjih stanjih se lahko uporabljajo tudi višje koncetracije, vendar le po natančnih navodilih (npr. 2-3 kapljice pod jezik). V času zdravljenja s smolo sibirske cedre je nujno piti veliko vode.
Alergije: Nekateri ljudje so alergični na smolo. Kar nekaj jih je alergičnih na smolo in sicer jih predel, kjer se mažejo z mazilom, močno srbi in kmalu dobijo drobne rdeče izpuščaje. Če z mazanjem nadaljujejo, je srbečica lahko zelo nadležna in skoraj nevzdržna, pa tudi običajno ne popusti isti dan, ko prenehate z mazanjem. Zato bodite na začetku pozorni in v primeru srbečice pač izberite kaj drugega.
Industrijske in druge uporabe smole
Iz smole iglavcev, pretežno iz smreke, izdelujejo terpentin, ki se še danes v veliki meri uporablja v industriji. Uporablja se kot topilo. Smola iglavcev in drugih vrst dreves se na zraku strdi, nastane trdna prozorna snov, ki sčasoma fosilizira in nastane jantar. Jantar je cenjen kot nakit in omogoča ohranitev več tisočletij starih struktur in organizmov.
V zadnjih letih pridobiva drevesna smola vse večji pomen kot uporaben nelesni drevesni proizvod. Razgradnja terpenov je pomembna v številnih biotehnoloških procesih, tudi v bioremediaciji, to je proces čiščenja onesnaženega okolja s pomočjo živih organizmov. Številne raziskave potrjujejo, da drevesna smola deluje antibiotično in antiseptično, s čimer zavira rast gliv, zmanjšuje izhlapevanje vode (oboje je ključno pri obrambi dreves pred organizmi).
Praktični nasveti za delo z lesom in smolo
- Bodite pozorni: Da bi zagotovili natančno prileganje, leseni deli niso predvrtani. Priporočamo, da lesene plošče najprej predhodno navrtate, da se izognete razpokam, seveda pa lahko montažo opravimo tudi mi.
- Med impregnacijo se lahko pojavijo zelene lise zaradi bakra v zaščitnem sredstvu; po nekaj tednih na soncu madeži izginijo.
- Smolo lahko enostavno odstranite tako, da jo postrgate s čvrstim čopičem ali kitom. Po potrebi lahko uporabite tudi posebno sredstvo za odstranjevanje smole na alkoholni osnovi.
- Madeže in vremenske vplive na lesu lahko odpravite z odstranjevalcem madežev na osnovi oksalne kisline. Raztopina ima več možnosti uporabe, na primer za odstranjevanje zelenih oblog in preprečevanje sivenja.
- Ob prejemu pošiljke odstranite zaščitno folijo, da preprečite nastanek kondenzacije pod folijo in pojav plesni.
- Če želite ohraniti prvotno barvo lesa, ga lahko premažete s posebnim oljem ali lazuro za les ali z barvo ali lakom na vodni osnovi. To storite 4 tedne po montaži. Temnejša kot je barva izbranega premaza, manj vidno bo naravno staranje.
Tabela: Povzetek lastnosti in rešitev
| Težava | Vzrok | Priporočena rešitev |
|---|---|---|
| Zeleni madeži | Impregnacija z bakrom, smola | Izpostavitev soncu, brušenje, barvanje |
| Plesen / bele lise | Vlažnost / kondenzacija | Odstranitev folije, oksalna kislina, brušenje |
| Razpoke / deformacije | Spremembe vlage in temperature | Predvrtanje, dovoljenje majhnih razpok (manj kot 1/4) |
| Smola na površini | Izločanje smole iz iglavcev | Strganje, alkoholno sredstvo za odstranjevanje smole |
| Temne lise / škoda od hroščev | Stari hrošči, oksidacija | Brušenje, čiščenje, nadzor škodljivcev |
Drevesna smola je že dolgo v uporabi. Vede, stari indijski sveti spisi, opisujejo, da so nekatera drevesa dobila smolo s tem, ko so nesebično sprejela nase del posledic nespametnih dejanj vrhovnega polboga. Ampak kot vsaka na videz slaba stvar tudi ta v sebi skriva veliko dobrega. Prvi zapisi o zdravilnosti drevesne smole segajo že v čas Hipokrata, smolo so uspešno uporabljali tudi v času starega Rima. Današnje raziskave so potrdile širok spekter delovanja smole - od antibakterijskega in protiglivičnega do celilnega in protivnetnega učinka.