V prvih mesecih življenja potekajo korenite spremembe količine, strukture in časovne razporeditve spanja, ki so neposredno povezane z zorenjem osrednjega živčevja. Spanje otroka se precej razlikuje od spanja odraslega človeka. Novorojenček, čigar možgani so v fazi intenzivnega razvoja, prespi približno 15-17 ur na dan.
Osnovne značilnosti dojenčkovega spanja
Njegova obdobja budnosti in spanja se izmenjujejo v 3- do 4-urnih ciklusih, ki so enakomerno razporejeni preko dneva in noči. Pri novorojenčku, ki še ne razloči dneva in noči, tako govorimo o večfaznem oz. ultradianem ritmu budnosti in spanja. Ritem budnosti in spanja, ki je značilen za odraslega človeka, se prične nakazovati šele ob koncu prvega meseca starosti.
Pri novorojenčku ločimo le tri faze spanja. Glavnino novorojenčkovega spanja predstavlja aktivno spanje, ki zavzema 50-60 % celotnega spanja. V tem obdobju spanja lahko, poleg hitrih očesnih gibov (angl. rapid eye movement - REM), pri novorojenčku opazimo tudi številne stereotipne gibe obraza, okončin ali celega telesa. To obdobje je v primerjavi z REM spanjem pri odraslem človeku tudi manj stabilno in vsebuje številna mikroprebujanja.
Bistveno bolj stabilno je novorojenčkovo mirno spanje, ki se običajno pojavlja v približno 20-minutnih intervalih neprekinjenega spanja. Že ob koncu prvega meseca življenja spanje ni več naključno razporejeno med dnevom in nočjo. Najdaljša obdobja neprekinjenega spanja, ki lahko v tej starosti trajajo tudi do 6 ur, se pričnejo praviloma pojavljati v nočnem času.

Razvoj spalnih vzorcev po starosti
Ob koncu šestega meseca življenja dojenček prespi le še četrtino dnevnega časa. Pri starosti enega leta in pol pa do starosti treh oziroma šestih let, ko otrok postopno opusti dnevne počitke, ostane količina dnevnega spanja približno enaka, in sicer okoli dve uri.
- Dojenček ima tako pri 6. mesecih običajno še tri dnevne počitke, med 9. in 12. mesecem dva.
- Med 2. in 6. ali 9. mesecem starosti se dojenček prične uspavati v fazo lahnega mirnega spanja; spanec se zelo hitro poglobi.
- Trimesečni dojenček se običajno zbudi 8-krat na noč. Ob letu in pol pa ima v noči še 5-6 takšnih kratkotrajnih prebujanj, katerih število se z razvojem, ob postopnem podaljševanju ciklusa spanja, še dodatno zmanjša.
Zakaj so nočna prebujanja pogostejša pri dojenčkih
Fiziološka nočna prebujanja na prehodu iz enega ciklusa spanja v drugega so pri dojenčku in malčku bistveno bolj pogosta kot pri odraslem človeku. Spanje je v tem obdobju manj stabilno, zato se pojavljajo kratka mikroprebujanja in pogosto iskanje spalnih asociacij (duda, dojenje, nošenje). Spanje je bistvenega pomena za otrokovo rast in razvoj možganov; med spanjem se izloča rastni hormon, v spanju REM pa možgani obdelujejo in shranjujejo veliko količino novih informacij.
Priporočila NIJZ: 10 napotkov za zdravo spanje otrok od rojstva do 12. leta
- Z doslednim vpeljevanjem spalne rutine bo vaš otrok lažje zaspal vsak dan ob isti uri in se ob enakem času tudi naslednje jutro prebudil. Izogibajte se predolgemu spanju med vikendi. Naj otroci in mladostniki obdržijo urejen ritem spanja in budnosti cel teden.
- Za nočno rutino oziroma ritual ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Lahko začnete že pri dojenčku med 7. in 9. mesecem.
- Otrok naj bo vsak dan vsaj 1 uro na svežem zraku in naj bo telesno aktiven.
- V otrokovi spalnici elektronske naprave, kot so televizija, računalnik ali mobilni telefon, nimajo mesta. Izklopite jih vsaj 30 min pred spanjem.
- Vpeljujte in spremljajte tudi druge otrokove ustaljene rutine - dnevna opravila, predviden čas obrokov in telesnega gibanja.
- Spalnica mora biti tiha, mirna in temna.

Praktični napotki za podaljšanje dnevnega spanja (nasveti iz prakse)
Kratko dnevno spanje do 6. meseca je zelo pričakovano in normalno. Dnevno spanje se bo podaljšalo, ko bo vaš dojenček starejši in bo zmogel že več budnega stanja, posledično bo spalni pritisk večji in to ga bo dalj časa držalo v dnevnem spanju. Pri razumevanju, kako spalni pritisk deluje, si lahko pomagamo z analogijo »vlakca smrti«.
Približno do 6. meseca večina dojenčkov začne podaljševati prvo dnevno spanje - to je znak, da spanje dozoreva. Ne obremenjujte se, kako dojenčka uspavate … uporaba različnih spalnih asociacij je več kot dobrodošla.
Metoda "Wake to Sleep" (prebudi, da ohraniš spanje)
»Wake to Sleep« je metoda, ki se odlično obnese v primeru, da je treba prekinjati določene vzorce in navade, uporabljamo jo tudi pri podaljševanju dnevnih dremežev. Poskusite ponavljati omenjeno metodo en teden. Teden dni potrebujejo možgani, da vsaj približno okrepimo nove povezave in lahko se zgodi, da bo vaš otrok začel spati dlje.
Opazujte, koliko je spalni cikel vašega otroka dolg. V primeru, da je spalni cikel vašega otroka dolg 40 minut in se po teh minutah prebudi, pojdite k njemu v 35. minuti in ga res narahlo prebudite … toliko, da zmotite spalni cikel, ki bo ob tem šel v prvoten položaj. Otroku položimo dudo v usta, ga pobožamo, nežno pihnemo v lička, lahko ga podojimo … samo tako, da ga narahlo predramimo. Preden se otrok prebudi ali takoj ko se prebudi, pojdite k njemu in ga dojite, nosite, položite roko na prsi koš, ste ob njem, dokler ne gre nazaj v spanje.
Dodatne strategije pri podaljševanju dnevnega spanja
- Če imate raje bolj postopen pristop, lahko delate na reševanju dnevnega spanja po korakih: predvidevanje prebujanja in nato postopno zmanjševanje količine posegov.
- Če vaš otrok ne joka in vas ne kliče, poskusite pustiti otroka v posteljici 5-10 minut, preden pridete do njega; ta strategija traja približno 5-7 dni, preden prinese rezultate.
- Ni nič narobe, če otrok spi bolje v vozičku, nosilki ali avtu; če opazite, da otrok spi dlje v vozičku, izkoristite priložnost in pojdite na svež zrak.
- V primeru, da otroka hitro prebudijo zvoki iz okolja, si lahko pomagate z belim šumom, katerega glavna vloga je, da zaduši zunanje zvoke.
- Rituali pred dremežem zelo dobro delujejo: zamenjajte pleničko, zatemnite prostor, zapojte tiho pesmico - predvidljivost daje otroku občutek varnosti.

Kakovost spanja in širša priporočila NIJZ
Kakovost spanja pomeni, da zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti. Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost spanja, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja.
Spanje je enakovreden del 24-urnega gibalnega vedenja. V našem vsakdanjiku se izmenjujejo pretežno tri oblike vedenj: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Urejeno spanje je poleg časa sedenja in telesne dejavnosti pomemben del 24-urnega gibalnega vedenja.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Težave s spanjem lahko zahtevajo ukrepanje: če otrok ostaja kronično preutrujen, ima motnje hranjenja, izražene razvojne ali vedenjske težave, je smiselno poiskati nasvet pediatra ali specialista za motnje spanja. Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom!
Vpliv spanja na zdravje in razvoj
Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja. Spanje vpliva na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem. Pomanjkanje spanja pomembno vpliva na spoznavne funkcije, čustveno in telesno zdravje.
Mnogi starši bodo potrdili, da so otroci brez rednega spanja razdražljivi, utrujeni in se težko zberejo. Prizadet je njihov tek, imunski sistem oslabi, zato pogosteje zbolijo za različnimi okužbami. Spanje je bistvenega pomena za otrokovo rast; v spanju se izloča namreč rastni hormon in celice se delijo hitreje.
Priporočila za starše - skrb zase
Leta dela s starši so me pripeljala do spoznanja, da je bolj kot delo na spanju dragoceno, da se starši opolnomočijo za izzive, ki jih življenje z otrokom prinese. Skrb zase in iskanje ravnovesja v družinskem življenju pripomore k večji sposobnosti obvladovanja spalnih izzivov. Vesela bom, če opazite nepravilnosti v priporočilih ali posodobitve v strokovnih dognanjih, saj si prizadevamo za preverjene in celostne informacije.
| Starost | Približna skupna količina spanja na dan | Dnevni dremeži |
|---|---|---|
| Novorojenček (0-1 mesec) | 15-17 ur | Večfazno, 3-4-urni cikli |
| 3-6 mesecev | približno 12-15 ur | 3 dnevni dremeži → postopoma 2 |
| 6-12 mesecev | približno 12-14 ur | 2-3 dremeži → običajno 2 |
| 1,5-3 leta | približno 11-13 ur | 1-2 dremeža → postopno en dremež |