Starševski dopust do 3 let otroka: pravice in pogoji

Starševski dopust je ključni ukrep za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja staršev in drugih skrbnikov. Namenjen je materi, očetu ali drugi osebi, ki dejansko neguje in varuje otroka, ter omogoča odsotnost z dela v času, ko otrok potrebuje nego in varstvo.

Osnovne značilnosti in trajanje

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševkega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.

Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.

Kdo lahko uveljavlja pravico

• Starša (mati in oče).
• Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb - za otroka do osmega leta starosti v istem obsegu kot starša.
• Za otroka, ki je že dopolnil osem let in je mlajši od 15 let, ima posvojitelj ali sorodnik pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
• Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
• Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka.

Posebni primeri - podaljšanje in dopusti ob zdravstvenih potrebah

V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, otrok pa še ni dopolnil 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice.

Če je otroku priznan razlog za posebno nego in varstvo, lahko dodaten dopust ali pravice uveljavljajo tudi starši ali druga oseba, pripravljena dejansko negovati otroka.

Neprenosljivi del starševskega dopusta

Vsak od staršev ima 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj).

Uveljavljanje pravice in potrebna dokumentacija

Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.

Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo.

Starševski dodatek, pomoč ob rojstvu in drugi prejemki

Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Nadomestila med dopustom - višina in osnova

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je sorazmerno delu delne odsotnosti z dela.

Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 - izplačana v juliju 2023).

Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto.

Upravičenost do nadomestila in zahtevani spodnji pogoji

• Pravico do nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po ZSDP-1 pred dnevom nastopa posamezne vrste dopusta.
• Osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom dopusta, so prav tako upravičene do starševskega nadomestila.
• Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila.

Dobroimetje in nerazkoriščen del nadomestila

Če starša ali druga oseba ne izrabi dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu, kot ji pripada, lahko pripadajoči del nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka izrabi/jo v obliki dobroimetja, ki ga lahko namenijo za plačilo varstva otroka, plačilo najemnine za stanovanje in podobne potrebe.

Pravice med delovnim razmerjem in varstvo pred odpovedjo

Starši so v delovnem razmerju posebej varovani. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja tudi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti.

Skladno z 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko.

Očetovski dopust in spremembe

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.

Po spremembah ZSDP-1 je novela skrajšala trajanje očetovskega dopusta z 30 na 15 dni, pri čemer preostalih 15 dni postane del neprenosljivega starševskega dopusta.

Posebne pravice za mamo, ki doji

Mati, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Mati, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. (točke ureditve določajo plačilo prispevkov in nadomestila).

Pravice staršev otrok s posebnimi potrebami

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov družine pri preživljanju in negi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Dodatek za nego otroka je pravica, ki velja dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.

Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Po noveli zakona je izenačena ureditev starševskega dopusta in uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za vsakega od staršev; doslej je imela zgolj mama neprenosljivih 30 dni. Po novem bo starševski dopust za vsakega od staršev znašal 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev.

Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se je podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka). Delno plačilo za izgubljeni dohodek bodo po novem lahko v večjem obsegu prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma.

Praktični nasveti za starše

1. Vlogo za starševski dopust vložite pravočasno na center za socialno delo; starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
2. Če gre za prenos dni med staršema, jasno zabeležite dogovor in ga predložite centru za socialno delo ter obvestite delodajalca.
3. Preverite, ali izpolnjujete pogoje zavarovanosti za pridobitev nadomestila (12 mesecev v zadnjih treh letih, če je to potrebno).
4. Če imate otroka s posebnimi potrebami, zberite ustrezno zdravniško dokumentacijo in pravočasno vložite vloge za dodatke ter delno plačilo za izgubljeni dohodek.
5. Izkoristite pravico do odmora za dojenje in preverite pogoje za plačilo prispevkov za socialno varnost v tem času.

Tabela - povzetek ključnih podatkov

Pravna izhodišča in priporočila

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so opredeljene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) ter v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki zagotavlja dodatno varstvo staršem, zlasti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ureja razporejanje delovnega časa, krajši delovni čas zaradi varstva otrok in druge uredbe, pomembne za starše v delovnem razmerju.

Ker so podrobnosti in pogoji za uveljavljanje posameznih pravic pogosto odvisni od konkretnih okoliščin (zavarovalni staž, status posvojitelja, rejništvo, zdravstveno stanje otroka ipd.), svetujemo, da se pred vložitvijo vloge posvetujete s centrom za socialno delo ali z delovno pravnim strokovnjakom.

tags: #starsevski #dopust #do #3 #leta #starosti