Pridobivanje teže dojenčka pri dojenju: kaj spremljati in kako ukrepati

Imam šest mesečnega dojenčka. Skrbi me, ker le počasi pridobiva telesno težo. Še vedno ga pogosto dojim (na vsake tri ure). Adaptirano mleko dojenček zavrača, tako po flaški kot po žlički. Pri starosti petih mesecev sem začela uvajati tudi trdo hrano, vendar ne preveč uspešno. Pred nedavnim pa je pregled v posvetovalnici pokazal, da dojenček le počasi pridobiva telesno težo (pri starosti štirih mesecev je tehtal 5400 g, pri štirih mesecih in pol 6000 g, pri šestih mesecih pa le 6360). Porodna teža dojenčka je bila 3200 g.

Zakaj je rast in pridobivanje teže pomembno

Glavna karakteristika otrok je rast. Ko rečemo, da otrok raste, ne mislimo le pridobivanje mase, temveč to zajema tudi razvoj t.j. pridobivanje nekaterih kvalitet in veščin, ki se šele razvijajo. V prvih mesecih življenja pogosto uporabljamo kot glavni kriterij rasti in razvoja pridobivanje na teži in dolžini. Za oceno harmonične rasti obstajajo različne tabele in drugi pripomočki. Poznamo tudi različne "formule". Pričakovane vrednosti za težo in višino so tiste, ki jih najpogosteje izmerimo pri največjem številu otrok določene starosti in spola. Vedno pa imamo tudi odstopanja, ker gre za biološke pojave. Na rast vpliva mnogo dejavnikov. Če naštejem nekatere, so to: geni, spol, letni čas, rasa, ekologija, prehrana, bolezni…

Kaj je običajno pričakovati pri pridobivanju teže

Rast je najhitrejša v prvih mesecih življenja. Na splošno pa velja, da dojenček v prvem trimesečju svojega življenja pridobi približno 750 gramov na mesec. Pozneje ta prirastek pada. Po 5. mesecu pridobi približno 500 gr. na mesec. Enostavna formula za oceno teže je tudi ta, da otrok star 5 mes. podvoji svojo porodno težo, ko je star 12 mes. Pričakovano napredovanje v prvem letu:

• 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca)
• 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
• 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem)
• 50-75 g na teden v četrti tiradi (med 9. in 12. mesecem)

Kako pravilno ovrednotiti težo - percentile in SZO krivulje

Ko v tabelo vnesemo dojenčkove podatke, npr. o teži (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. Tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček - pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke. Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih (donošen zdrav enojček, okolje brez kajenja, ustrezni socialno-ekonomski pogoji, izključno dojenje, zdravniški nadzor).

Kako oceniti, ali je dojenje zadostno

Pri izključnem dojenju je pokazatelj zadostnega vnosa mleka število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah. Če daje otrok zadovoljen občutek in ne kaže jasnih znakov izgube teže, potem je zagotovo tudi sit. Če je otrok zaspanček in prespi več ur med enim in drugim obrokom, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje dodatek mlečnega nadomestka.

Zakaj tehtanje pred in po dojenju ni merodajno

Tehtanje pred in po obroku teh skrbi skoraj zagotovo ne bo odpravilo. Dojenje niso obroki. Obroke imajo otroci, hranjeni po steklenički, ki preko nje zadovoljujejo zgolj potrebo po prehranjevanju. To je osnova razumevanja in hkrati dejstvo, ki ga pozna premalo mam: otrok, ki se pri vas doji, tega nikoli ne počne zgolj zato, da bi se pri vas najedel. Na dojki otroci zadovoljujejo številne potrebe - od povezovanja, navajanja na zunanji svet, do prilagajanja na družinsko dinamiko. Narava je predvidela, da se dojenčki dojijo pogosto in nikakor po urniku in po logiki obrokov. Otroci se dojijo zelo različno, eni 5 minut, drugi 45 minut. Eni imajo 10 podojev v dnevu, spet drugi se dojijo včasih po eno uro ali kar celo popoldne skupaj. Večina otrok se doji v grozdih: velikokrat po malo. Včasih na pol ure, včasih na eno uro in to je povsem normalno.

Možni vzroki za počasno pridobivanje teže

Če ocenimo, da je otrok na teži pridobil premalo, po navadi poiščemo vzroke in jih poskušamo odstraniti. Verjetno ste ali pa boste skupaj z vašim pediatrom poskušali ugotoviti vzrok izmerjeni teži vašega dojenčka, ki je manjša od pričakovane in ga boste tudi uspešno premagali. Mogoče nimate dovolj mleka in bi bilo dobro dodajati kakšno humanizirano mleko. Mogoče je prisoten kak drug vzrok. Rad bi opozoril, da sem v praksi srečeval primere, ko sta starša razrešila prehrambene zagate in je dojenček pridobil zaželeno težo. Po tem pa sta ga pretirano hranili v strahu, da se ne bi ponovilo.

Ključna vprašanja, ki si jih morate zastaviti

1. Je bil porod stresen, dolg, naporen? Ste prejemali protibolečinska sredstva?
2. Se zna otroček pravilno prisesati, ima morda priraščen jeziček?
3. Je dojenček zaspanček?
4. So dojenčka dohranjevali v porodnišnici z umetnim mlekom?
5. So vam naročili, da omejujete čas podojev?
6. Ali otrok napolni 5 do 6 plenic v 24 urah? Redno kaka?
7. Ali dojenček sesa efektivno? Uporabljata nastavke? Ima dudo?
8. Koliko imata telesnega stika? Spita skupaj ali spi v svoji posteljici?

Možna strokovna pomoč in alternativne metode dohranjevanja

Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo. Če obstaja potreba, da dobi otrok vaše izčrpano mleko ali umetno mleko, lahko namesto po steklenički dohranjujete po sondi ali SNS sistemu. Idealno bi bilo, da bi pri spremljanju nedonošenih ali bolnih dojenčkov sodelovale tudi svetovalke za dojenje, saj je zanje dojenje oz. spremljanje ključnega pomena. Pri novorojenčkih v prvih 3-5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %.

Uvajanje goste hrane pri petih do šestih mesecih

Po dopolnjenem četrtem mesecu: dohranjevanje. Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno-žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju. Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane.

Začnemo, ko je pripravljen dojenček! Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.

Praktična priporočila za mamico, ki pogosto doji in ima dojenčka s počasnim pridobivanjem teže

• Zagotovite vsaj 8, bolje 10-12 aktivnih in efektivnih podojev na dan.
• Ne omejujte dolžine podojev in ne silite dojenčka po urniku; najbolje je dojiti, ko otrok pokaže potrebo po dojenju.
• Preverite tehniko pristavljanja in efektivnost sesanja (pravilno prisesanje, globok oprijem bradavice in areole).
• Če dojenček pogosto zatiska sesanje ali je preveč zaspan, ga je potrebno zbujati na hranjenje in posvetovati se s strokovnjakom.
• Če se odločite za dodajanje mlečne formule, se predhodno posvetujte s pediatrom in skušajte uporabiti metode dohranjevanja, ki ne motijo dojenja (npr. sondo, SNS), saj bi steklenička lahko spremenila tehniko sesanja oziroma povzročila zavračanje dojke.
• Spremljajte količino mokrih plenic in splošno počutje dojenčka (budnost, aktivnost, redno kakanje).
• Poiščite podporo: patronažna sestra, svetovalka za dojenje, pediater; skupaj boste lahko ocenili vzroke in ukrepe.
• Ne osredotočajte se le na tehtnico - spremljajte tudi dolžino, obseg glave in razvojne mejnikе.

Kdaj nujno obiskati pediatra

Posvetujte se s pediatrom, če dojenček:

• ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo,
• ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita,
• kaže izrazito zmanjšano aktivnost ali slabši stik,
• zavrača hranjenje ali se med njim počuti nelagodno.

Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav.

Pomirjujoče misli za starše

Številke na stran: ja, razumljivo je - verjetno vas res skrbi, ker vaš novorojenček ne pridobiva dovolj. Vendar, draga mama, tehtanje pred in po obroku teh skrbi skoraj zagotovo ne bo odpravilo. Najverjetneje bo samo še poglobilo dvome, ki jih imate, ker boste fokus usmerili na številke in ne na vaju. Bistveno pri dojenju je, da si zaupate. Za uspešno dojenje je ključno znanje (če ga nimate, se obrnite na ljudi, ki ga imajo - pediatri, patronažne sestre, svetovalke za dojenje), podpora okolice in miselna naravnanost. S pripravljenimi odgovori na zgornja vprašanja poiščite pomoč pri nekomu, ki vam bo znal pomagati, in s katerim boste raziskali, kakšni so osnovni vzroki za vajine težave, in jih začnite reševati na samem začetku.

Vašem dojenčku želim primerno težo in vas lepo pozdravljam.

tags: #pridobivanje #teze #mame #dojenje