Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu. To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Pravica do dopusta po ZDR-1 pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja.
Osnovno o letnem dopustu
Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu ter ga o tem obvestiti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
Delavcu letno pripada najmanj štirje tedni dopusta. Pri tem ni pomembno ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
- Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni 20.
- Če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno število dni dopusta v letu 24.
- Če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno število dni dopusta 16.
Dodatni dnevi dopusta po zakonu
ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih sedmih dni letnega dopusta. Dodatnih 7 dni dopusta priprada tudi delavcu, ki je mlajši od 18 let.
Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ima pravico do dodatnih dni dopusta; 1 dodaten dan pripada delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu. Zakon ne določa točnega števila dni dodatnega dopusta za nočnega delavca (to je urejeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca).
Sorazmerni del dopusta in izračun
Ali delavcu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta, je odvisno od trajanja zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu. Če je delavec zaposlen celotno leto, mu pripada celoten dopust. Delavec, ki je denimo v koledarskem letu zaposlen od 1.1. do 15.6., mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1).
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Izraba in prenos dopusta
V istem razmerju, kot je delavec upravičen do dopusta, je upravičen tudi do regresa. Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer se upoštevajo potrebe delovnega procesa ter potrebe delavca. Letni dopust se izrablja v delovnih dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavec izrabiti v kosu.
Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija. Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Krajši delovni čas in pravice
Krajši delovni čas je možnost, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za krajši delovni čas od zakonsko določeno polnega delovnega časa. Po ZDR-1 trenutno za polni delovni čas velja 40 ur na teden oz. 36 ur na teden, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za 20, 25, 30, 35-urni tedenski delovnik ipd.
Ne, krajši delovni čas ne vpliva na dolžino letnega dopusta, temveč na višino nadomestila plače v času izrabe letnega dopusta. Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom, sorazmerno krajši delovni čas pa vpliva na sorazmerno nižje nadomestilo plače, ki ga delavec prejema v času izrabe letnega dopusta.
V praksi lahko pride do krajše odmere letnega dopusta v takem primeru le, če ima tak delavec delovni čas razporejen na manjše število delovnih dni v tednu. Če ima delavec s polovičnim delovnim časom na primer delovno obveznost razporejeno samo na tri delovne dni v tednu, bo imel glede na razporeditev delovnih dni 12 dni minimalnega dopusta (4 x 3 dni), če pa bi imel polovični delovni čas razporejen na pet dni v tednu po 4 ure na dan, pa bi imel 20 dni (4 x 5 dni) minimalnega dopusta.
Regres, malica in prevoz
Regres je vezan na letni dopust. To pomeni, da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika. Če delavec dela 20 ur na teden, je upravičen do polovičnega regresa. Primer - delodajalec izplača 1400 evrov regresa tistim, ki delajo polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas (20 ur/tedensko) bo prejel 700 evrov regresa.
Če delavec dela skrajšan delovni čas, mu že pri polovičnem delovnem času (se pravi 20 ur tedensko) pripadata malica in prevoz. Ob tem je potrebno poudariti, da je znesek povračila za prehrano in povračilo stroškov prevoza (kilometrina) enak, kot če zaposleni dela polni delovni čas. Povračila za prehrano oz. prevoz so namreč odvisna od števila dni, ko zaposleni dela in ne od števila ur. Edina razlika pri krajšem delovnem času je razlika pri času, ki delavcu pripada za malico.
Na primer - pri skrajšanem delovnem času 20 ur na teden ima zaposleni pravico do 15 minut odmora za malico (sorazmerno glede na 30 minut pri 40-urnem delovniku).
Poseben režim: krajši delovni čas zaradi starševstva
Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), ki določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas (t. j. najmanj polovična tedenska delovna obveznost). Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, lahko navedeno pravico podaljša do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka.
Pravica vam pripada kot enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki so mlajši od 18 let. Pogoj, da pravico lahko uveljavljate, je, da imate z otroki skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter da ste bili zavarovani za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali ste bili aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Prepoved neenakomerno razporejenega delovnega časa
Zakon o delovnih razmerjih izrecno prepoveduje delodajalcu (absolutna prepoved), da delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi (med te se všteva tudi ZSDP), odredi delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Delavka ima pravico, da dela krajši delovni čas, ki je organiziran skladno z pogodbo o zaposlitvi.
Takšna organizacija delovnega časa izhaja iz pravice delodajalca, da delavcem organizira delovni čas neenakomerno, vendar zakon izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev za delavce, ki delajo krajši delovni čas iz razlogov, ki jih varujejo predpisi kot je ZSDP. Zato je nepravilno in nezakonito delavko, ki želi delati krajši delovni čas zaradi starševstva, začasno prerazporediti v mešane urnike, ki bi ji dejansko onemogočali uveljavljanje pravice (na primer teden zjutraj, dva tedna popoldan ali neenakomerni razporedi po dneh v tednu).
Ali delodajalec sme zavrniti zahtevo za krajši delovni čas?
Pravica do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva izhaja iz ZSDP in zato delodajalec delavcu ne sme odreči te pravice, ne glede na ekonomske ali organizacijske težave. Ena od izjem se nanaša na sodelovanje strank pri organizaciji delovnega procesa, vendar zakon določa, da je pravica izhajajoča iz ZSDP zagotovljena kot pravica iz samega zakona in ni stvar dobre volje delodajalca.
V sodni praksi je poudarjeno, da delodajalčevo postavljanje delavca pred izbiro sprejetja drugega delovnega mesta ali opustitve pravice do krajšega delovnega časa pomeni prepovedano diskriminacijo. Zato delodajalec ne sme delavcu, ki želi uveljavljati to pravico, onemogočati njene uresničitve.
Ostale pravice in izjemne ureditve
Tudi delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do dodatkov pri plači. To so na primer dodatek za nočno delo, delo ob praznikih ali nedeljsko delo ipd. Pri krajšem delovnem času pa je potrebno izpostaviti še dve izjemi. In sicer gre za krajši delovni čas zaradi starševstva ali invalidnosti. V teh primerih delavcu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
Pokojninska doba se pri skrajšanem delovnem času obračunava sorazmerno. Če delavec dela skrajšan delovni čas 20 ur/tedensko, mu bo v enem letu priznano 6 mesecev pokojninske dobe.
Porodniški, očetovski in starševski dopust
Porodniški dopust (materinski dopust) traja 105 dni in je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Upravičenci do porodniškega dopusta morajo biti zavarovani za starševsko varstvo.
Očetovski dopust je namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku porodniškega dopusta. Starševski dopust traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on.
Praktični napotki za delavce in delodajalce
- Delodajalec naj do 31. marca vsako leto izda odločbo o odmeri letnega dopusta za vsakega delavca in ga o tem obvesti.
- Delavci, ki začenjajo zaposlitveno razmerje, pridobijo pravico do letnega dopusta z dnem sklenitve delovnega razmerja.
- Pri uveljavljanju krajšega delovnega časa zaradi starševstva naj delavec pravočasno vloži vlogo (največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom), saj se pravica prizna z dnem začetka krajšega delovnega časa.
- Delodajalec mora pisno odgovoriti na predlog delavca za prilagoditev delovnega časa in svojo odločitev utemeljiti na potrebah delovnega procesa.
- Pri dvomih glede razporeditve delovnega časa in uveljavljanja pravic iz ZSDP in ZDR-1 je smiselno poiskati pravno svetovanje ali se obrniti na center za socialno delo glede priznanja prispevkov za socialno varnost.
| Razporeditev delovnih dni v tednu | Minimalno število dni letnega dopusta |
|---|---|
| 4 dni v tednu | 16 dni |
| 5 dni v tednu | 20 dni |
| 6 dni v tednu | 24 dni |
| 3 dni na teden (primer krajšega delovnega časa) | 12 dni (4 x 3) |
Če se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje, upoštevajte, da so članki na spletnih straneh pogosto poenostavljeni za lažje razumevanje. Pri nujnih pravnih dvomih lahko poiščete pomoč izkušenih pravnih svetovalcev.