Eno jajčece se po oploditvi razdeli na dva dela. Razlogi za to so še neznani. Tako se razvijeta enojajčna identična dvojčka, ki imata enako genetsko zasnovo. Približno tretjina vseh dvojčkov je enojajčnih. Enojajčna dvojčka sta vedno istega spola, na videz sta si izjemno podobna, imata enako barvo oči in las in enako krvno skupino.
Dvojajčnih dvojčkov je kar dve tretjini. Iz jajčnika se izločita dve zreli jajčeci hkrati in vsako oplodi drug spermij. Taka dvojčka si nista nič bolj podobna kot navadni bratci in sestrice. Lahko sta po videzu popolnoma različna in različnih spolov. Nagnjenost k rojstvu dvojajčnih dvojčkov je dedna in večja, če je mati starejša od 35 let, saj se z leti pogosteje izločita dve zreli jajčeci hkrati.
Kako ločimo enojajčna in dvojajčna dvojčka med nosečnostjo
Med nosečnostjo je včasih mogoče na ultrazvočni sliki videti, da sta oba otroka v enem ovoju. Redko je mogoče videti tudi, da si dvojčka delita isto posteljico, kar pomeni, da sta identična. A pri približno tretjini enojajčnih dvojčkov se jajčece razdeli, še preden se oblikuje posteljica, tako da imata vsak svojo.
Ginekologi se o enojajčnosti ali dvojajčnosti odločajo predvsem na osnovi ultrazvočnih znakov, ki kažejo na ločenost posteljic - pri vas tega niso videli, zato je velika verjetnost, da imata eno samo posteljico (sta monohorijska). Sta pa ločena plodova ovoja - torej je vsak v svoji “votlinici” (biamnijska). V primeru ene same posteljice je možno, da žile iz posteljice niso ločene - da torej vodijo kri od mame do dvojčkov ločeno, ampak so možne tudi povezave med obema plodovoma.
Ko ugotovijo žilne povezave med dvojčkoma (kar je možno, ni pa obvezno), se porodničarji pogosto odločajo za prekinitev žilnih povezav z laserjem. Tega posega v Sloveniji ne izvajamo, zato gre nosečnica na poseg v London. O potankostih pa morate vprašati ginekologe, zlasti dr. Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Meritve in napoved porodne teže pri dvojčkih - primer iz foruma
Vaša dva fanta (hmm, kako pa veste, da sta enojajčna - enak spol še ni garancija, prav tako ne ena sama posteljica…) se znata res dobro skrivati pred meritvami z ultrazvokom, če seveda zapisane ocene teže veljajo. V slednjem primeru kljub vašemu odličnemu počutju, dovolj veliki količini plodovnice in normalnemu zapisu CTG-ja obstoja možnost, da ju posteljica premalo hrani - sicer bi bilo pričakovati v 2 ali treh tednih med meritvami prirast vsaj 250 do 400 gramov pri vsakem.
Seveda je možno, da so izmere nepravilne in nenatačne. Kot je tudi možno, da sta že po družinskih predispozicijah bolj drobna (če sta z možem med drobnejšimi). Prenizka teža (grdo jo imenujemo “zahiranost”) novorojenčka večinoma ne pomeni nič hujšega, usodnega, še zlasti, ker večina takih otrok, ki pridejo “sestradani” iz maternice, hitro ujame svoje vrstnike.
Če predvidevamo (in upamo), da bomo donosili, me na tem mestu zanima predvsem strokovno mnenje, kakšen vpliv na razvoj, prehranjevanje (dojenje), fizično stanje itd. lahko ima nizka porodna teža pri novorojenčkih? Prenizka teža novorojenčka večinoma pomeni potrebo po skrbnem spremljanju in po potrebi dodatnem hranjenju. Seveda se zna zgoditi, da (vsaj v prvih tednih) vaši mlekarni ne bosta zadoščali za prehrano obeh in bo treba kaj dodati.
Pomen porodne teže in kako jo ocenjujemo
Porodna teža je eden prvih pokazateljev, s katerimi zdravniki ocenijo stanje novorojenčka. Gre za podatek, ki lahko nakaže, kako se je otrok razvijal v maternici, vendar sam po sebi še ne pomeni dokončne ocene zdravja. Pri razlagi porodne teže je najprej treba upoštevati gestacijsko starost, torej trajanje nosečnosti. Dojenčki, rojeni ob predvidenem terminu, običajno tehtajo med 2,7 in 4 kilogrami. Zdravniki zato težo vedno presojajo glede na teden nosečnosti.
Če novorojenček tehta manj kot večina vrstnikov iste gestacijske starosti, ga strokovnjaki uvrščajo med manjše glede na gestacijsko starost. Na drugi strani so dojenčki, ki po teži presegajo večino vrstnikov. Porodna teža je pogosto odraz razmer v nosečnosti. Kajenje, uživanje alkohola, kronične bolezni ali zapleti, kot je povišan krvni tlak, lahko vplivajo na rast ploda. Eden pogostejših razlogov za višjo porodno težo je nosečniški diabetes. Povišana raven sladkorja v krvi matere lahko vpliva na rast ploda, kar vodi do večjih dojenčkov.
Normalni razponi in primeri
Novorojenčki se rodijo z različno telesno težo in velikostjo, prav tako se razvijajo različno, zato so navedene vrednosti le okvirne. Ob rojstvu so dečki običajno veliki v povprečju od 46,4 do 54,4 cm in tehtajo od 2,5 do 4,2 kg, deklice pa 2,4-3,8 kg in so velike v povprečju od 45,4 do 52,9 cm. Zdrav otrok podvoji svojo porodno težo v petih mesecih in potroji do svojega prvega rojstnega dneva.
| Gestacijska starost | Povprečna teža (kg) |
|---|---|
| Rojen na rok (≈40 t) | 2,7 - 4,0 |
| Prezgodaj (npr. 36 t) | manjša kot pri donosih |
| Nizka porodna teža | < 2,5 kg |
Tveganja pri nizki porodni teži in prezgodnjem rojstvu
Ker prezgodaj rojeni dojenčki niso razviti popolnoma v maternici, imajo večje tveganje za zdravstvene komplikacije, kot je zlatenica, anemija, težave z dihanjem ali s srcem. Zato jih takoj premestijo na oddelek neonatalne intenzivne nege. Nizka porodna teža je izraz, ki se uporablja za opisovanje dojenčkov, ki so rojeni s telesno težo manjšo od 2.500 gramov. Pri dojenčku z nizko porodno težo se lahko poveča tveganje za zaplete. Do nizke porodne teže otroka lahko privede več dejavnikov, od materine bolezni ali okužbe, slabe prekrvljenosti posteljice, do podhranjenosti nosečnice, njenega kajenja, pitja alkohola in zlorabe drog.
Slabša rast vpliva na trajne spremembe genov v nekaterih za inzulin občutljivih organih, kot so trebušna slinavka, jetra in skeletne mišice. Ste vedeli, da so otroci, ki se rodijo s prenizko telesno težo, pozneje bolj nagnjeni k nabiranju odvečnih kilogramov. Tako kažejo raziskave. Ugotovili so, da imajo dojenčki z nizko porodno težo višje ravni apetit spodbujajočih nevropeptidov v hipotalamusu, delu možganov, kjer je osrednje središče za nadzor apetita. Otrok z nizko porodno težo je torej že po naravi nagnjen k temu, da poje več in nadoknadi zamudo v rasti.
STAROSTNI problemi: reševanje besedilnih nalog s pomočjo enačb
Praktični nasveti za starše dvojčkov glede teže in dojenja
Po rojstvu večina novorojenčkov izgubi del porodne teže. Pri dojenih otrocih je običajno, da izgubijo od 7 do 10 odstotkov teže, pri hranjenih po steklenički pa nekoliko manj. Novorojenčki znova pričnejo pridobivati težo po štirih ali petih dneh življenja. Pridobivajo od 15 do 30 g na dan. Če bo potrebno, ga bodo začasno dodatno hranili. Novorojenčka iz porodnišnice ne odpustijo, dokler ne ocenijo, da je pričel lepo napredovati, zato naj vas ne skrbi, kaj bo, če je vaš novorojenček zelo lahek, dojenje pa še ni steklo.
Doječe matere se pogosto sprašujejo, če količina mleka zadostuje otrokovim potrebam. Če daje otrok zadovoljen občutek in ne kaže jasnih znakov izgube teže, potem je zagotovo tudi sit. V nasprotnem primeru se posvetujte s pediatrom. Patronažne sestre - babice in pediater, ki so izkušeni, bodo znali oceniti bolje kot tehtnica kako je z otrokom. Če pa nameravate vseeno novorojenčka tehtati sami, potem upoštevajte, da je težo zelo težko spremljati dnevno. Dojenčki imajo tako majhno telesno težo, da že pravkar opravljeno kakanje, lulanje ali obrok dojenja bistveno spremenijo težo navzgor ali navzdol.
Kdaj poiskati pediatra ali dodatno pomoč
- Če dojenček ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo.
- Če ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita.
- Če kaže izrazito zmanjšano aktivnost ali je pretirano zaspan.
Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav. Če vas skrbi, ji svojo skrb zaupajte, in bo prihodnjič prišla s tehtnico, da bo vašega novorojenčka tehtala. Gramsko tehtnico si lahko kupite tudi sami (v nekaterih pediatričnih ordinacijah vam jo celo prijazno posodijo), ampak pazite, da ne postanete obsedeni s tehtanjem.
Izkušnje drugih staršev: zgodbe iz prakse
V Sloveniji se vsako leto rodi 1200 nedonošenčkov. V večini primerov razlog prezgodaj začetega poroda ni poznan, zato ga tudi ne morejo preprečiti. Izkušnjo s prezgodnjim porodom je s spletno Družino delila mamica dveh fantičev, Petra Znoj: »Ležala sta v inkubatorju, velika malo več kot moja dlan, aparati so piskali, priklopljena sta bila na cevke.« Petra je mama danes triletnega Žana in Adama. Pričakovanje dvojčkov je bila zanjo prva nosečnost in vse prej kot »blaženo stanje« ali »veselo pričakovanje«.
Petra opisuje, kako sta bila njena sinova po rojstvu majhna in potrebovala dolgo podporo v porodnišnici. »Za Petro je bila že sama nosečnost velika polna skrbi. Ko ju je prvič videla, je Adam imel 900 gramov, zaradi popkovine, ovite okrog vratu, je bil popolnoma moder in ni dihal. Žan je bil s svojim kilogramom in pol nekoliko bolj podoben običajni podobi dojenčka.« Petra poudarja, da sta bila njena mala borca in da sta danes povsem običajna, prikupna fantiča. »S takšnimi občutji se srečujemo mamice nedonošenčkov. Naši spomini na prve mesece niso vonj po mleku in dnevni sobi, kjer se zavite v odejo z neumitimi lasmi crkljamo z dojenčkom.«
Priporočila za spremljanje nosečnosti z dvojčki
Praviloma bi vas moral vaš ginekolog ultrazvočno natančno spremljati vsake 4 tedne, da bi ugotovil morebitne zaplete pri rasti obeh, sicer pa si, prosim, poglejte vprašanje o preiskavah v nosečnosti, ki naj bi jih bila deležna vsaka nosečnica. V primeru monohorijskih dvojčkov (ena posteljica) so pogostejše meritve in tesnejši nadzor zaradi možnosti zapletov, kot je sindrom transfuzije med dvojčki (TTTS).
Običajno se nosečnost pri dvojčkih konča v 38. tednu nosečnosti. Način poroda je močno odvisen od lege obeh dvojčkov. Če sta oba v glavični vstavi, primerno velika, se odločimo za vaginalni porod, sicer jih porodimo s carskim rezom. Maternica sama verjetno ne prenese povečanega bremena dveh plodov, posteljic in večje količine plodovnice, zato se porod vedno začne prej.
Zakaj meritve rasti v nosečnosti včasih zavajajo
Meritve rasti pri dvojčkih so lahko dokaj nenatančne, saj se fanta ves čas meritev igrata skrivalnice in je meritve težko izvesti. V praksi se lahko meritve razlikujejo in stagnacija meritve težo lahko povzroči skrb, toda meritve samih po sebi niso dokončen dokaz slabe preskrbe. Če zdravnik meni, da so meritve nenavadne, bi običajno predlagal ponovne meritve in pogostnejše ultrazvoke.
Čeprav je porodna teža pomemben pokazatelj, je ključnega pomena, da se ocenjuje v kontekstu gestacijske starosti, poteka nosečnosti in splošnega stanja otroka. Pri dvomih se obrnite na svojega ginekologa, neonatologa ali patronažno službo, saj vam bodo strokovnjaki najbolje svetovali glede dodatnih ukrepov in spremljanja.