Težave z zobmi v nosečnosti: vzroki in praktični nasveti za nego

Zaradi hormonskih sprememb ustno zdravje pri nekaterih ženskah v obdobju nosečnosti zahteva več pozornosti. Ta dogajanja, ki organizem pripravijo za porod, lahko povzročijo, da so dlesni bolj nagnjene h krvavenju, saj hormonske spremembe povečajo odziv obzobnih tkiv na bakterije v zobnih oblogah, ki povzročajo vnetje dlesni.

Najpogostejše težave z zobmi in dlesnimi v nosečnosti

• Nosečniški gingivitis: Med nosečnostjo pride do hormonskih sprememb, ki povzročijo, da se dlesni dodatno prekrvavijo in tako postanejo bolj občutljive. Posledično lahko dlesni pogosteje krvavijo med umivanjem zob, občasno pa pride tudi do otekline v prostorih med zobmi.
• Parodontalna bolezen: Zaradi sprememb zobnih oblog lahko pogosteje pride do vnetij dlesni (parodontitis). Dlje časa prisotna vnetja lahko povzročijo nastanek žepkov na dlesnih, ki v skrajnem primeru privedejo do izpada zoba.
• Zobna gniloba (karies): Med nosečnostjo se pH sline zniža, kar pomeni, da ta postane bolj kisla. Kislina poškoduje zobno sklenino, kar lahko povzroči karies ali poslabša že obstoječo zobno gnilobo.
• Poškodbe sklenine zaradi bruhanja: Jutranja slabost in bruhanje so pogosti; kisla vsebina želodca lahko poškoduje zobe, še posebej notranje ploskve sprednjih zob.
• Hitrejši ortodontski premiki: Nosečnostni hormoni povzročijo spremembe v metabolizmu kosti. Ortodontski premiki zob so tako hitrejši kot navadno.

Zakaj pride do teh sprememb?

Višja raven estrogena in progesterona lahko poveča občutljivost dlesni na bakterije v zobnih oblogah. Dlesni pri nosečnicah pod vplivom hormonov dosti bolj burno reagirajo že na manjša draženja. Najpogosteje se v nosečnosti pojavi t. i. nosečniški gingivitis oz. vnetje dlesni, ki nastane zaradi kombinacije nihanja hormonov, bakterij v zobnih oblogah in spremenjenega imunskega odziva telesa.

Sklenina je najtrša, vendar zelo krhka snov v človeškem telesu. Je celični produkt celic ameloblastov, ki jo izdelajo, preden zob izraste v ustno votlino. Kemična sestava sklenine je 4 odstotke vode, 1 odstotek organskih snovi in 95 odstotkov mineralnih snovi. Dentin je zelo mineralizirano tkivo, ki tvori glavno zobno maso. Dentin pokriva sklenina, v njem pa leži zobna pulpa. Pulpa je specializirano vezivno tkivo; sestavljajo jo različne celice, v medceličnini pa različna vlakna, žile in živčna vlakna.

Kaj poveča tveganje za karies in parodontalno bolezen v nosečnosti?

• Spremenjena prehrana in pogostejše uživanje sladkarij: Sladkorji so glavna hrana bakterijam, ki povzročajo zobni karies. Pogosteje, kot zaužijemo s sladkorji bogato hrano, boljše pogoje ustvarimo za razmnoževanje bakterij in nastanek zobnega kariesa.
• Nižji pH sline in želodčna kislina zaradi bruhanja: Kislina postopoma raztaplja trdo zobovino; po bruhanju je priporočljivo počakati vsaj pol ure preden si umijemo zobe.
• Neustrezna ustna higiena ali že obstoječe bolezni pred nosečnostjo: Ni nosečnost tista, ki neposredno povzroči izgubo zob, temveč zanemarjena ustna higiena ali že obstoječe težave.
• Povišane ravni kariogenih bakterij (npr. Mutans streptococci): Višja kot je stopnja MS v materinih ustih, večja je verjetnost prenosa na otroka in nastanka kariesa pri njem.

Preventiva in skrbna ustna higiena

Skrb za primerno ustno higieno ima še toliko večji pomen med nosečnostjo. Z umivanjem zob najmanj dvakrat dnevno odstranimo zobne obloge in bakterije v ustih. Temeljito čiščenje zob, dvakrat na dan z zobno ščetko ter zobno pasto s fluoridi, bo dovolj za ohranitev lepih in zdravih zob. Pri izbiri zobne paste proizvajalec ni pomemben, pomembno pa je, da vsebuje fluoride.

• Ščetkanje: Zjutraj si zobe očistimo po zajtrku in zvečer po zadnjem obroku. Vsak zob ima 5 ploskev in vsaka ploskev mora biti očiščena. Pomembne lastnosti zobne ščetke so gostota ščetin, zaobljenost vrhov ščetin, velikost glave in dobra lega v roki. Če je glava ščetke prevelika, težko dosežemo težje dostopne ploskve zob. Zobno ščetko je priporočljivo zamenjati vsak mesec.
• Nitkanje in interdentalne krtačke: Priporočljivo je uporabljati tudi zobno nitko in interdentalne krtačke, s katerimi očistimo medzobne prostore, ki jih ni mogoče doseči s ščetko.
• Ustne vode in druge metode: Ustna vodica je lahko odličen pripomoček za tiste dni, ko ti je zjutraj slabo in zobna ščetka to slabost le poslabša. V vsakem primeru je to bolje kot popolno izogibanje ustni negi; morda poskusite z zobno prho.
• Profesionalno čiščenje: Redni pregledi s profesionalnim čiščenjem oblog in skrbna ustna higiena zagotavljata zdravo ustno votlino brez vnetij. Vse, kar je potrebno, da se začetno vnetje spravi pod kontrolo, je preprost obisk pri higieničarki.

Prehrana in dodatki

V času nosečnosti jejte zdravo hrano, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija in vitaminov, saj bo to služilo tako zdravju vašega otroka kot zaščiti vaših zob. Prehrana nosečnice vpliva na kakovost zob otroka, saj se formacija zob začne že v šestem tednu nosečnosti. Slaba prehrana vpliva tudi na obrambno sposobnost telesa in zmožnost remineralizacije trdih tkiv (zob, kosti).

Poleg omejitve sladkorjev in pogostosti njihovega uživanja zmanjšajte vnos enostavnih ogljikovih hidratov. Po obroku žvečite žvečilni gumi brez sladkorja, da spodbudite izločanje sline in nevtralizacijo kislin.

Praktični nasveti ob jutranji slabosti in bruhanju

• Če je v ustih veliko kisline, je prav tako dobro počakati pol ure pred umivanjem zob po uživanju kisle hrane ali po bruhanju, saj lahko ščetkanje v takem primeru poškoduje sklenino.
• Po uživanju kisle ali sladke hrane ter pijače ali po morebitnem bruhanju svetujemo, da si usta spereš z vodo ali ustno vodico in tako zaščitiš sklenino.
• Ko te zjutraj muči slabost, poskusi nanesti zobno pasto neposredno na zobe ali uporabiti ustno vodico ali zobno prho kot začasno rešitev.

Kdaj obiskati zobozdravnika in varnost posegov

Obisk zobozdravnika med nosečnostjo je varen. Pri običajni zobozdravniški oskrbi tako ni pričakovati posebnih težav. Kot rečeno je najbolje zobozdravnika obiskati že na samem začetku nosečnosti ali pa celo že prej, saj s pregledom lahko ugotovimo tudi, ali obstajajo morebitne zobne bolezni, ki bi jih bilo potrebno zdraviti.

Običajno lahko zobozdravstveno zdravljenje in posege opravimo tudi med nosečnostjo. Ob tem zobozdravnik skrbno izbere anestetik, ki je primeren za uporabo med nosečnostjo. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, ki se jih uporablja med zobozdravniškimi posegi so sorazmerno nizke in naj ne bi direktno vplivale na plod. Večje posege je običajno bolje preložiti na čas po končani nosečnosti.

Nujne zobozdravniške posege lahko pri nosečnicah varno in brez bolečin opravimo kadarkoli, ostale nenujne posege pa načrtujemo v drugem trimesečju, ko je razvoj organov pri zarodku zaključen in nosečnica občuti manj neprijetnosti v ležečem položaju. Hitro deleče se celice so bolj občutljive za poškodbe z X-žarki, zato se vsi posegi, ki potrebujejo rentgen zob, prestavijo na čas po prvem trimesečju ali po porodu.

Povezave z nosečnostnimi zapleti

Parodontalna bolezen pri nosečnicah je dejavnik tveganja za prezgodnji porod. Raziskave kažejo, da se pri nosečnicah, ki imajo parodontalno bolezen, sedemkrat poveča tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka v primerjavi z zdravimi posameznicami. Študije tudi kažejo, da lahko gingivitis v nosečnosti poveča možnosti nosečnice za razvoj preeklampsije.

Bolni zobje v nosečnosti so povezani s preeklampsijo, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in dojenčki, pri katerih obstaja povečano tveganje za nastanek kariesa. Zato je pravočasno ukrepanje in skrb za ustno zdravje pomembno tudi zaradi zdravja otroka.

Priporočila za vsakodnevno rutino med nosečnostjo

1. Umivajte zobe najmanj dvakrat dnevno s pasto, ki vsebuje fluoride.
2. Enkrat na dan nitkajte ali uporabite interdentalne krtačke.
3. Uporabljajte mehko zobno ščetko z majhno glavo, če so dlesni občutljive.
4. Izogibajte se pogostemu uživanju sladkih in kislih prigrizkov; omejite frekvenco vnosa sladkorjev.
5. Po bruhanju izperite usta z vodo in počakajte vsaj pol ure pred ščetkanjem.
6. Obiščite zobozdravnika že zgodaj v nosečnosti in nato vsaj enkrat med nosečnostjo za pregled in profesionalno čiščenje.
7. Če čutite krvavitev, oteklino ali močno bolečino, se čim prej posvetujte z zobozdravnikom.

Mit ali resnica: "vsaka nosečnost stane en zob"?

Staro ljudsko prepričanje, da vsaka nosečnost povzroči izgubo enega zoba, temelji na zgodovinskih okoliščinah, ko je bila prehrana slabša, ustna higiena manj učinkovita in dostop do zobozdravstva omejen. Nosečnost res vpliva na ustno zdravje, vendar ne neposredno tako, da bi povzročila izgubo zoba. Ni nosečnost tista, ki povzroči izgubo zob, temveč zanemarjena ustna higiena ali že obstoječe težave.

S pravilno higieno, zdravim načinom prehranjevanja in rednimi zobozdravstvenimi pregledi lahko svoje zobe ohranite popolnoma zdrave skozi vso nosečnost - in še dolgo zatem.

Hitri pregled: kaj narediti takoj

• Če opazite krvavenje iz dlesni, rdečino ali oteklino, obvestite svojega zobozdravnika in se dogovorite za pregled.
• Po bruhanju usta izperite z vodo, počakajte vsaj pol ure, preden si umijete zobe.
• Vzdržujte redno higieno: ščetkanje dvakrat dnevno, nitkanje enkrat dnevno, redni zobozdravniški pregledi in profesionalno čiščenje.
• Omejite vnos sladkorjev in pogostnost prigrizkov; po obroku pojejte žvečilni gumi brez sladkorja.

Če se pojavijo kakršne koli težave z zobmi med nosečnostjo, se takoj posvetujte z zobozdravnikom. V skladu z zobozdravniškimi priporočili bi morale nosečnice obiskati zobozdravnika vsaj enkrat med nosečnostjo. Redni pregledi in preventiva prispevajo k zdravju bodoče matere in otroka.

Avtor članka: Klaudija Kotar, dr. dent.

tags: #tezave #z #zobmi #v #nosecnosti