Postopek prekinitve nosečnosti v 8. tednu v Sloveniji

Če ste ugotovili, da ste noseči in želite izvedeti, kako poteka postopek prekinitve nosečnosti v 8. tednu v Sloveniji, je pomembno poznati pravni okvir, razpoložljive metode, potek obeh glavnih postopkov, morebitne zaplete ter pravice in obveznosti pacientke. Umetna prekinitev nosečnosti (UPN) se opravi na zahtevo nosečnice do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, kar pomeni, da je 8. teden v okviru možnosti za UPN na zahtevo.

Pravni okvir in dostopnost

Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji od januarja leta 1951 legalizirana z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda in je dosegljiv vsem ženskam v zakonsko določenih okvirjih. Umetna prekinitev nosečnosti se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. Po desetem tednu nosečnosti je umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice dovoljena le pod določenimi pogoji, o zahtevi nosečnice pa odločajo posebne komisije prve in druge stopnje.

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je v Sloveniji vpisana v ustavo, iz katere izhaja zakonodaja, povezana s pravico žensk, da se svobodno odločajo tudi za umetno prekinitev nosečnosti. Ker gre za medicinski poseg, je z vidika zagotavljanja pacientkinih pravic v sklopu postopka umetne prekinitve nosečnosti relevanten tudi Zakon o pacientovih pravicah.

Kdaj in kako se odločiti

Ker je možnost splava časovno omejena, je časovni dejavnik ključnega pomena. Potrebne zdravstvene preiskave je treba opraviti pravočasno, da se boste lahko nemudoma odločili, ali boste nosečnost prekinili. V kolikor ste ugotovili, da ste noseči, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. Ginekologinja se bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimaš) in po potrebi dodatne teste ter ti dala informacije, kako bo postopek potekal.

Metode prekinitve nosečnosti v zgodnji nosečnosti (vključno z 8. tednom)

Izbira metode, s katero UPN izvedemo, je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, vse tehnike zgodnje prekinitve nosečnosti pa so v osnovi preproste in varne. Ločimo kirurško metodo in prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav).

Medikamentozni splav (z zdravili)

V zgodnjem obdobju je možno prekiniti nosečnost s kombinacijo abortivnih tabletk. Danes za umetno prekinitev nosečnosti uporabljamo učinkovini mifepriston in mizoprostol. Po pregledu pri nas zaužijete tabletko (mifepriston 200 mg) in greste domov. Medikamentozni UPN se začne doma in se prvih 36 ur praviloma nič ne zgodi. 36-48 ur po zaužitju prvega odmerka zdravila se pride v bolnišnico, tam dobi 2. odmerek zdravila in se potem 6 ur počaka, da se nosečnost tam izloči, nato se gre domov.

Po zaužitju se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol, blaga krvavitev. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije oz. raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Ženska nato 3-4 ure leži in v tem času se pojavijo krči maternice in močnejša krvavitev (v 70 % primerov). Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur.

Medikamentozni postopek je uspešen v približno 95 %. V 3-5 % je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar pa se lahko pokaže šele po odhodu domov. Če do močne krvavitve oz. drugih zapletov pride, se je treba takoj zglasiti na kliniki. Po odhodu domov svetujemo nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. V primeru uspešne prekinitve nosečnosti z zdravili, naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.

Pri splavu s pomočjo zdravil se pojavijo nekoliko močnejše krvavitve (kot močna menstrualna krvavitev), občasno lahko tudi počasnejše izločanje tkiva in posledično pogostejše kontrole. V primeru zaostalih delcev je pristop k obravnavi konservativen (zdravila, ev. histeroskopija). Po uspešni prekinitvi in odstranitvi nosečnosti počakajte vsaj 2 meseca, preden ponovno poskusite zanositi.

Kirurški splav (vakuumska aspiracija)

Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Pri kirurški metodi se do 10. tedna nosečnosti uporablja metoda vakuumske aspiracije vsebine maternice; je kratkotrajen poseg (nekaj minut) in malo boleč - opravimo ga v splošni anesteziji ali lokalni anesteziji, odvisno od primera. Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Nosečnost prekine tako, da razširi kanal materničnega vratu in nato vsebino maternične votline posesa z aspiratorjem.

Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah; priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja. Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol). Prvih nekaj dni je pričakovana krvavitev podobna menstruaciji, ki se mora postopoma zmanjševati, dokler se ne spremeni v blage, rjave izcedke. Krvavitev oz. izcedki lahko po UPN trajajo tudi mesec dni.

Kirurški poseg ima, tako kot vsak kirurški poseg, določena tveganja in svoje zaplete, med njimi najpogosteje: poškodba maternice ali njeno predrtje, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti, zapleti zaradi anestezije. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.

Primerjava metod in izbira pri 8. tednu

Med 7. in 10. tednom se velika večina odloča za medikamentozni splav, ker je manj invaziven in bolnice pogosto občutijo, da je poseg manjši. Medikamentozni postopek traja približno 2 dni, mehanični pa okrog nekaj minut. Končna odločitev pa je seveda na strani ženske. Obe metodi sta varni in učinkoviti, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni bistveno boljši z vidika dolgoročne plodnosti; splav ne zmanjša možnosti za zanositev v prihodnosti, z izjemo redkih hujših zapletov, kot je vnetje, ki če ni pravočasno zdravljeno, lahko pusti posledice.

Tveganja, zapleti in oskrba po posegu

Verjetnost za razvoj zapletov narašča s tedni nosečnosti, razvojjnimi nepravilnostmi maternice ipd. Vnetje je možno zaplet, vendar je verjetnost majhna in pri pravočasnem zdravljenju običajno ne pusti trajnih posledic. Po posegu se je treba izogibati situacijam, pri katerih bi lahko prišlo do vnosa vnetja (tamponi, spolni odnosi, kopanje v stoječih vodah). Pozorne morajo biti na novo nastalo bolečino, vročino, smrdeč izcedek in druge znake vnetja; v takšnem primeru naj ženska obišče ginekologa.

Pri obeh načinih so prekinitve nosečnosti lahko tudi neuspešne in nosečnost se s tem nadaljuje; v tem primeru se prekinitev ponovi. V primeru zaostalih tkiv je pristop konservativen (zdravila, ev. histeroskopija, po potrebi abrazija). Če poseg poteka brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan.

Pravice, informiranje in psihosocialna podpora

ZZUUP v 30. členu izrecno določa, da zdravstvene organizacije ter zdravstvene delavke in socialne delavke nosečnice seznanjajo s potekom, postopkom in posledicami umetne prekinitve nosečnosti ter sredstvi in metodami za preprečevanje nosečnosti. Prav tako iz 5. člena ZPacP izhaja, da je ena izmed temeljnih pacientkinih pravic tudi pravica do obveščenosti in sodelovanja.

V praksi z vidika ustrezne informiranosti posameznic prihaja do težav in različnih načinov obravnav. Posameznice velikokrat namreč niso seznanjene s potekom postopka, njegovim trajanjem, ne vedo, kakšna vprašanja jih čakajo in kakšne so njihove pravice skladno z veljavno zakonodajo. To je posebej zaskrbljujoče, saj je posameznica v postopku pred komisijo ali med obravnavo v ranljivem položaju. Smiselno bi bilo predvideti standardizirane informativne brošure in možnost predhodnega informativnega pogovora posameznice z usposobljeno osebo, ki ni članica komisije.

Trenutno psihološka podpora ženskam, ki se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, ni posebej urejena na zakonski ravni. Posameznica se ima sicer v primeru psihološke stiske možnost obrniti na psihosocialno pomoč (npr. Centri za duševno zdravje), kar pa je navadno relevantno zlasti po samem postopku in ne pred oziroma med postopkom. Predlogi vključujejo uvedbo pravice do zagovornice pred komisijo kot zaupne osebe, ki bi bila posameznici v oporo pri postopku.

Posebnosti postopkov pred komisijo (če bi bil potreben)

Če nosečnost traja več kot 10 tednov, o zahtevi za prekinitev nosnice odloča komisija prve stopnje in jo lahko odobri na osnovi medicinskih ali socialnih razlogov. Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno. Komisije delujejo skladno z ZZUUP, ki določa sestavo komisije; v praksi pa so se izkazali problemi, kot so odsotnost protokola pogovora pred komisijo, pomanjkljivo sistemsko informiranje ter pomanjkanje izobraževanja članic komisije glede komunikacije in dela z osebami v stiski.

Obstoječa zakonodaja ne predvideva izrecno možnosti prisotnosti zaupne osebe v postopku pred komisijo, zato je to v praksi odvisno od komisije. Prisotnost zaupne osebe bi ženski lahko zagotovila večji občutek varnosti in čustveno oporo ter pomoč pri razumevanju postopka in uveljavljanju svojih interesov.

Kontracepcija in preprečevanje ponovnih nosečnosti

Prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije. Po posegu je treba z ginekologom dogovoriti učinkovito zaščito, ki jo je treba uporabljati. Ženskam, ki prekinejo nosečnost, povemo, da mora po posegu h ginekologu na kontrolo; takrat preverimo uspešnost prekinitve nosečnosti in jo informiramo o ustreznih načinih zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Jutranja tabletka ali postkoitalna kontracepcija je namenjena posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila; čas za zaužitje le-te je največ 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu.

Praktični nasveti za žensko v 8. tednu, ki razmišlja o UPN

1. Naročite se pri izbrani ginekologinji ali v najbližji ginekološki ambulanti in opravite ultrazvočni pregled, da se potrdi trajanje nosečnosti in njeno stanje.
2. Preverite krvno skupino in morebitne dodatne teste, ki jih nalaga klinika.
3. Seznanite se z obema metodama (medikamentozna in kirurška), z njihovim potekom, prednostmi in možnimi zapleti.
4. Če izberete medikamentozni postopek, pripravite se na to, da se postopek začne doma, druga faza pa poteka v bolnišnici 36-48 ur po prvi tableti; prinesite s sabo podporo (partner, prijateljica) za odhod iz bolnišnice, priporočena je spremstva ob odhodu domov.
5. Pri kirurškem posegu načrtujte prisotnost spremljevalca ob odpustu iz bolnišnice in kratek počitek (3-5 dni bolniškega staleža).
6. Po posegu se izogibajte tamponom, spolnim odnosom in kopanju v stoječih vodah, dokler traja krvavitev oz. izcedek.
7. V primeru vročine, smrdečega izcedka, močnih bolečin ali obilne krvavitve takoj obiščite ginekološko urgenco.

Dostopnost in stroški

Postopek umetne prekinitve nosečnosti je v Sloveniji brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja ali je tujka brez prebivališča, je storitev samoplačniška; v praksi so bile omenjane cene med 3000 do 5000 € za samoplačniške storitve v določenih primerih.

Dodatne informacije in podpora

Po odvzemu informacije iz sodobnih praks in zakonodaje velja, da je pomembno, da se ženske informirajo in poiščejo podporo v strokovnih zdravstvenih ustanovah. V Sloveniji poteka tudi javni dialog o reproduktivnih pravicah ter izobraževalne pobude (podcasti, izobraževalne vsebine), s katerimi se poskuša zapolniti vrzel v poznavanju reproduktivnih pravic in postopkov.

Najpomembnejše točke

• V 8. tednu je UPN na zahtevo nosečnice še možna (do 10. tedna).
• Izbirata se dve osnovni metodi: medikamentozna (mifepriston + mizoprostol) in kirurška (vakuumska aspiracija).
• Medikamentozni postopek se začne doma in zahteva kontrolni obisk v bolnišnici 36-48 ur po prvi tabletki; uspešnost približno 95 %.
• Kirurški poseg je hiter in pogosto opravljen v kratkotrajni anesteziji; primeren za ženske, ki želijo takojšen zaključek.
• Obe metodi sta varni; zapleti so redki, vnetje je najbolj resen zaplet in ga je treba zgodaj zdraviti.
• Po posegu je nujno dogovoriti dolgoročno kontracepcijo; UPN ni metoda kontracepcije.
• Imate pravico do obveščenosti in sodelovanja; mladoletnica odloča sama, običajno brez potrebe po soglasju staršev.

Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete napotnico oziroma informacije o najbližji regijski bolnišnici, se obrnite na izbranega ginekologa ali ginekološko ambulanto. Pomembno je, da se odločitev sprejme pravočasno in na podlagi popolnih informacij o možnostih in tveganjih.

tags: #ugotovila #da #sem #v #8 #tednu