Umetna oploditev je za mnoge pare in posameznice edina pot do družine. V Sloveniji se s pomočjo postopkov zunajtelesne oploditve rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni nekaj več kot pet odstotkov otrok. To Slovenijo uvršča v sam evropski vrh, pred nami je po nekaterih podatkih samo Danska.
Zakaj pari odhajajo na zdravljenje v tujino
V Sloveniji zdravljenje neplodnosti izvajajo trije centri - univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter Porodnišnica Postojna - skupaj letno opravijo med 3000 in 4000 ciklov zunajtelesne oploditve. Pa vendar nekaterim ženskam in parom te možnosti niso na voljo.
Starost ženske je namreč dejavnik, ki najbolj vpliva na možnost za zanositev, zato je tudi starostna meja, do katere pri nas opravljajo postopek, 43 let. Pravila osebnega zdravstvenega zavarovanja omejujejo pravico žensk do umetne oploditve do 43. leta starosti.
Še en pogost razlog za odhod v tujino je pomanjkanje darovanih jajčnih celic: v Sloveniji darovalk skoraj ni, saj mora darovalka prestati postopek, ki je skoraj povsem enak postopku za zunajtelesno oploditev in je invaziven. Zaradi tega ženskam zdravstveno zavarovanje pokrije tudi stroške zdravljenja v tujini, kadar je zdravljenje v Sloveniji izčrpano.
Obstoječi sistem pa ne poskrbi za samske ženske in za istospolne pare, zato večina slovenskih samskih žensk in istospolnih parov svoje sanje o naraščaju uresničuje na klinikah v tujini.
Pravni in družbeni izzivi: primer tožbe zaradi povračila stroškov
Za uvod poglejmo zgodbo Slovenke, ki je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo opravila na Češkem. Ker ji je zdravstvena zavarovalnica povrnitev stroškov zavrnila, se je odločila za tožbo. Primer je zdaj na ustavnem sodišču.
Slovenka se je zaradi neplodnosti sprva zdravila v Sloveniji, po štirih neuspelih poskusih umetne oploditve pri nas jo je lečeči ginekolog pred šestimi leti napotil na kliniko na Češkem. O tem, zakaj je morala na zdravljenje v tujino, je njen odvetnik povedal: »Ker tega zdravljenja v Sloveniji ni mogla opraviti iz razloga, ker je že dopolnila 43 let, to je prvi razlog in iz drugega razloga, ker v Sloveniji ni zadostno velike banke darovanih jajčnih celic, se je odpravila v tujino.«
Tožnica je od zdravstvene zavarovalnice zahtevala povračilo stroškov v višini 4.860 evrov, vendar je zavarovalnica njen zahtevek zavrnila. Tako prva stopnja delovnega in socialnega sodišča kot druga stopnja sta njeni zahtevi ugodili, Vrhovno sodišče pa je razsodilo v prid zavarovalnice. Zaradi domnevne kršitve ustavnih pravic pa je zadeva sprejeta na Ustavno sodišče.
Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarja, da Pravilnik OZZ sprejema skupščina ZZZS, kjer so vključeni predstavniki delavcev in delodajalcev, ter da minister za zdravje daje soglasje; zato Pravilnik ni »navaden« podzakonski akt.
Starost in uspešnost: medicinski vidik
Zakon ne omejuje pravice do umetne oploditve s starostjo, določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje. Primerna starost za nosečnost in rojevanje je po mnenju strokovnjakov odvisna od vsake posameznice, pa tudi od tega ali gre za oploditev z lastno ali darovano jajčno celico.
»Vsekakor so razlike med posamezniki, tako da težko rečemo, katera meja je nedvoumno dobra za vse. Vendar neka doktrina, raziskave, ki proučujejo spremembe na ravni celic in organizma, kažejo na to, da je verjetnost uspešne oploditve drastično zmanjšana s starostjo in s tem tudi riziko razvoja otroka z določenimi kromosomskimi napakami toliko večja,« pojasni dr. Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice.
»V bistvu je jajčnik tisti organ, ki je najbolj neprijazen do ženske, ki se najhitreje stara, že po 35. letu je sposobnost jajčnika zelo zmanjšana. Po 40. letu pa praktično strmoglavlja,« pojasni dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana.
Številke, ki jih navaja Veljko Vlaisavljević, ponazarjajo upad števila jajčnih celic: pri 25 letih okoli 130.000, pri 35 le še 30.000, pri 45 pa 5.000. Če sta oba partnerja normalno plodna, je verjetnost spočetja za ženske že pri 35 letih le okoli 12 %.
Dostopnost in kritje stroškov v Sloveniji
Zdravstveno zavarovanje krije šest postopkov zunajtelesne oploditve za prvega otroka in štiri postopke za vsakega naslednjega otroka, kar je eden izmed bolj dostopnih sistemov v Evropi. »V letu 2018 smo financirali 3271 postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ... Ti postopki se v celoti, 100 odstotno plačujejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, količinsko neomejeno,« pojasni Ana Vodičar iz ZZZS.
Cena je odvisna od tega ali gre za stimuliran ali spontan ciklus: v primeru spontanega ciklusa je trenutno cena okoli 900 evrov, v primeru stimuliranega ciklusa pa okoli 1.925 evrov za en postopek.
Po podatkih ljubljanske ginekološke klinike je ob ponovitvi vseh šestih ciklov postopkov zunajtelesne oploditve uspešnost več kot 90-odstotna.
Darovanje spolnih celic v Sloveniji: pravila in omejitve
V Sloveniji so postopki umetne oploditve z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstveno utemeljenih razlogov, vsaj eden od bodočih staršev mora biti otrokov genetski roditelj. Darovalci se morajo odpovedati vsem pravicam do otroka; darovanje je anonimno in identiteta darovalcev je strogo varovana. Tudi otroci, spočeti z darovanimi spolnimi celicami, nimajo pravice izvedeti identiteto darovalca.
Spolne celice enega darovalca se lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah. Moški darovalci oddajo vzorec semena, ki ga zamrznejo in po šestih mesecih ponovno testirajo zaradi izključitve spolno prenosljivih okužb. Jajčne celice pa odvzamejo po stimulaciji v nebolečem ultrazvočno vodenem postopku v lokalni anesteziji.
Za darovane spolne celice v Sloveniji ni dovoljeno prejemati plačila; klinika darovalcu povrne le potne stroške.
Izkušnje pacientov: kaj poročajo pari, ki so šli v tujino
Mnogi pari delijo izkušnje, ki poudarjajo razlike v pristopu, empatiji in organizaciji med slovenskimi centri in tujimi klinikami. Pogost primer so pohvale zaposlenim koordinatorkam in klinikam na Češkem (npr. Reprofit v Brnu, Pronatal, klinike v Pragi), kjer pari izpostavljajo prijazen, individualen in proaktiven pristop ter dostopnost v lokalnih jezikih ali hrvaščini.
»Zdravljenje neplodnosti na kliniki Reprofit v Brnu je bila izjemna izkušnja. Osebje je bilo od prvega do zadnjega dne strokovno, zanesljivo, dosledno in nadvse prijazno - vsak korak postopka so nama natančno razložili in naju spremljali z veliko empatije,« piše eden od pacientov.
Koordinatorice, kot je omenjeno ime Helena, so pogosto izpostavljene kot ključne osebe, ki organizirajo sestanke, prevode, nastanitve in logistiko ter nudijo psiholočno podporo. »Personalizacija postopkov ni le možnost, je standard za Reprofit kliniko,« poudarjajo pacientke.
Pari poročajo tudi o konkretnih logističnih in finančnih podrobnostih: plačilo programov z darovano celico lahko znaša okoli 3.800 EUR (v nekatere pakete so vključeni tudi shranjevanje zarodkov za eno leto), stroški zdravil in nastanitve pa pogosto niso vključeni. Celotni trije poskusi lahko znesejo dobrih 7.000 EUR, odvisno od klinike in protokola.
Kako poteka postopek darovanja in oploditve v tujini (na podlagi izkušenj)
- Prvi korak: virtualni ali osebni prvi pregled in posvet s koordinatorko (prvi pregled pogosto stane okoli 100 EUR, ki se odbijejo od končne cene).
- Izbor darovalke: klinični kriteriji, starost darovalke običajno ne sme presegati 35 let, testiranja za prenosljive bolezni.
- Priprave doma: ginekolog v Sloveniji opravi predhodne preiskave, ki jih zahteva tujina; čakalne dobe so odvisne od para in izbire darovalke.
- Bivanje na kliniki: včasih klinika ponudi lastno namestitev; kontakti z koordinatorjem urejajo logistiko in prevode.
- Punkcija in oploditev: odvzem jajčnih celic darovalke, oploditev s semenom partnerja, zamrzovanje nadštevilnih zarodkov.
- Prenos zarodka in spremljanje: vstavijo običajno en ali dva zarodka; po vrnitvi domov spremljanje pri lokalnem ginekologu in kontrole za nosečnost.
Finančna in praktična vprašanja: povračila, napotnice, jeziki
Za povračila stroškov za postopke v tujini obstajajo različne prakse in pogoji. Nekateri pari so uspeli pridobiti povračilo, drugi ne. Pri odločitvi za tujino pari pogosto upoštevajo:
- Možnost komunikacije v jeziku, ki ga govorita (nekateri pari izpostavljajo klinike, kjer se lahko govorijo hrvaško).
- Cene in vključenost stroškov (zdravila, nastanitev, shranjevanje zarodkov).
- Čakalne dobe v Sloveniji za darovano jajčno celico (v Sloveniji so čakalne dobe dolge zaradi pomanjkanja darovalk).
- Potrebni izvidi in napotnice: za specialistične preiskave v Sloveniji lahko par pridobi napotnico od osebnega ginekologa ali splošnega zdravnika.
Priporočila in praktični nasveti od parov z izkušnjami
- Poiščite podporo koordinatorke ali agencije, ki je izkušena z mednarodnimi pacienti - to močno olajša logistiko in komunikacijo.
- Pridobite drugo mnenje v Sloveniji ali tujini, če domači postopki niso uspešni.
- Preverite, katere preiskave in izvide potrebujete pred prvim sestankom na izbrani kliniki.
- Pripravite se na stroške, ki morda niso vključeni v osnovni paket (zdravila, nastanitev, potni stroški).
- Vzemite si čas in poiščite kliniko z jasnim protokolom, dobrimi referencami in empatčnim pristopom.
Preseganje čustvenih in socialnih izzivov
Pot do pluska za mnoge ni samoumevna in lahka. Smo pari, ki imamo za sabo vrsto let borb, padcev in konstantnih razočaranj. Izkušnje pacientov kažejo, da je čustvena podpora in kakovost komunikacije ključna za psihološko preživetje procesa: »Po vsakem pogovoru sem kljub temu, da sem včasih že obupavala, spet dobila nov zagon, novo upanje, da nama enkrat uspe.«
Veliko parov tudi izpostavlja, da je odločitev za zdravljenje v tujini težka, a pogosto motivirana z željo po čim hitrejši rešitvi zaradi biološke ure, pomanjkanja darovalcev doma ali neugodnih izkušenj s pristopom domačih centrov.
Preventiva in prihodnost - kaj lahko pričakujemo
Prim. mag. Uršula Reš izpostavlja, da je preventiva v plodnosti pri nas še v povojih. Ugotavljanje plodne sposobnosti moških in žensk je mogoče v katerem koli življenjskem obdobju, a je pri nas ta ponudba večinoma samoplačniška. S pravočasno oceno ovarijske rezerve in semenskega izvidovanja bi lahko marsikomu pomagali do bolj premišljenih odločitev glede potomstva.
Globalno in lokalno se število parov z neplodnostjo povečuje, kar strokovnjaki pripisujejo poznejšemu odločanju za otrok ter vplivom okoljskih motilcev in pridruženih obolenj. Zato bo prihodnja politika in organizacija zdravljenja (vključno s politiko za darovalce in dostopnostjo za samske ter istospolne pare) pomembno vplivala na odločitve posameznikov in družin.
Praktična tabela: primerjava nekaterih vidikov zdravljenja doma in v tujini
| Vidik | V Sloveniji | V tujini (pogosto Češka, Avstrija, Srbija) |
|---|---|---|
| Dostopnost darovanih jajčnih celic | Zelo omejena, dolge čakalne dobe | Bolj razviti programi, krajše čakalne dobe |
| Število financiranih postopkov (prvi otrok) | 6 postopkov, krije ZZZS | Običajno samoplačniško |
| Starostna omejitev za kritje | Do 43 let (pravila OZZ) | Različno, pogosto do ~48 let pri darovanih jajčnih celicah |
| Pristop in koordinacija | Odvisno od centra, včasih občutek »številke« | Močna vloga koordinatorjev, poudarek na personalizaciji |
Čeprav so postopki zahtevni in polni čustvenih vzponov ter padcev, veliko parov konča svojo zgodbo z uspehom in hvaležnostjo do zdravstvenega osebja in koordinatorjev v tujini: »Danes sva v 15. tednu nosečnosti in v pričakovanju decembrskega veselja.«
Za mnoge, ki razmišljajo o zdravljenju v tujini, so izkušnje drugih neprecenljiv vir informacij in motivacije. Pomembno je, da se pari dobro informirajo, pridobijo vsa potrebna izvida, preverijo reference klinik in se pripravijo na čustveni ter logistični vidik poti.
V Sloveniji se vsak šesti par sreča z neplodnostjo; ker so možnosti in rešitve različne, je ključno pravočasen začetek diagnostike, dobra komunikacija s strokovnjaki ter možnost dostopa do kvalitetne podpore - doma ali v tujini.