Vaje za gibalni razvoj dojenčka po mesecih: podrobni mejnik, varno rokovanje in praktične ideje

Mejniki otrokovega razvoja so določena ključna vedenja, ki so značilna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju pri večini zdravih otrok. Večina zdravih otrok se razvija tipično. Vemo pa, da so med tipičnimi otroci lahko izjemno velike razlike. Zato se danes izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok, zadržali smo le orientacijske vrednosti in pričakovanja.

Razvojne značilnosti so največje in zanesljive na področju gibalnega razvoja. Celo gibalni razvoj, ki pri večini otrok poteka v določenem zaporedju, se v hitrosti razvoja izjemno razlikuje in tako niti gibalni razvoj ni povsem zanesljiv pri oceni in napovedovanju otrokovega razvoja. Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen.

Zakaj in kako uporabljati mejnike

Na videz se nam zato zdi uporaba razvojnih mejnikov privlačna, saj z njimi otroke lahko razvojno uvrstimo in primerjamo med seboj. Tako zdravi malčki shodijo med devetim in osemnajstim mesecem, kar razvojni mejnik - hojo - umesti v izjemno dolgo časovno obdobje. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Spodanji pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto.

0-1 mesec: začetek in spontani vzorci

Gibalni razvoj

V prvem mesecu bi gibanje novorojenčka lahko poimenovali z »vse ali nič«, saj za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V ležečem položaju na trebuhu ima novorojenček roke in noge rahlo pokrčene, a sproščene; za kratek čas že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci. Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje.

Prisotni so nehotni refleksni gibi: prijemalni, iskalni, sesalni, požiralni, refleksna hoja, Morojev refleks. Roke so lahko občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene. Ko je novorojenček buden in spočit, ga položimo na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav, ko bo »pasel kravice«, privadi.

Duševni razvoj in igre

Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Vidi predmete, oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu.

Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, npr. črna, bela in rdeča. Bolj kot igrače, ki oddajajo zvok in so pogosto preglasne, novorojenčke pritegne človeški glas. Kljub vsemu se z novorojenčkom ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije.

2. mesec: sredina, nasmeh in finost gibov

Gibalni razvoj

V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Bolje nadzoruje gibanje glavice. Lahko jo zadrži dvignjeno od podlage. V legi na hrbtu so prisotni še gibi velikih amplitud in zvijanja, počasi se jim pridružijo in jih nadomestijo drobni gibi (drencanje).

Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena, zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks. Dojenček se izteguje, razpira dlani, a je prijem še refleksen. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.

Duševni razvoj in igre

Med 4. in 6. tednom se dojenček prvič zavestno nasmehne. Vzpostavi zanesljiv, dolgotrajnejši očesni kontakt. Sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Prepoznava glasove družinskih članov in se nanje odzove. Se glasno smeji, spušča glasove, se kremži in dela grimase.

Odkrije roke in se z njimi igra, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta celotno pest. Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje, kar tudi pokaže. Prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo. Govor ga pomirja.

3.-4. mesec: drencanje, sredinska kontrola in prvi obrati

3. mesec

Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča.

Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Dojenček tako v svoje vidno polje zajame tudi igračke, po katerih lahko poseže z roko.

4. mesec

Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se tudi že na bok, kjer glavo za kratek čas lahko dvigne od podlage. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet.

5.-6. mesec: pivotiranje, opora na dlaneh in premiki

5. mesec

Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dalj časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.

6. mesec

Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.

Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti.

7.-9. mesec: na vse štiri, sedenje in napredne spretnosti rok

7. mesec in kobacanje

Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.

Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. V nekaterih družinah opisujejo, da se otroci premikajo naprej po ritki, pri čemer imajo eno nogo spodvihano. To so večinoma zdravi otroci z nekoliko nižjim mišičnim tonusom.

8.-9. mesec: fine spretnosti in komunikacija

Dojenček v starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem. Z malo pomoči zna že lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju, uporabljati pa prične tudi geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima.

10.-12. mesec: dvig, stoja in prvi koraki

Stoja in ravnotežje

Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami.

Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji.

Hoja

Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.

Varnost, okolje in individualni tempo

S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pred njim ni nič več varno, zato poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe (ograja na stopnišču, nadzor pri uporabi stopnic, nadzor pri gibanju na prostem). Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo sicer v tem obdobju del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje.

To ni številka, ki bi te morala prestrašiti. Vsak dojenček se razvija v svojem tempu. Z njim ni nič narobe, če do mejnikov pride počasneje. Starši, spustite skrbi in uživajte ob opazovanju dojenčkovega razvoja in se ne obremenjujte, kdaj bi se moral zgoditi določen mejnik. Vaš cilj ni najboljši in najpametnejši otrok, ampak zdrav, srečen in nasmejan otrok!

Baby handling: pravilno rokovanje, da bo gibanje kakovostno

To je vsakodnevno ravnanje z dojenčkom v njegovih dnevnih aktivnostih na najbolj možen kakovosten način. S pravilnim ravnanjem dojenčku preko vsakodnevnih aktivnosti podajamo informacije o kakovostnih gibalnih vzorcih. 'Baby handling' je pravzaprav način neverbalne komunikacije med starši in dojenčki. Pomembno je tudi iz vidika preprečevanja kasnejših težav v razvoju.

Za izvajanje razvojno gibalne vadbe 'Baby Handling' ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov. Pomembno je, da razvojno gibalne vaje z dojenčkom delamo aktivno. Pri razvojno gibalni vadbi 'Baby Handling' je potrebo paziti, da izberemo primeren nivo vadbe, ki ustreza gibalnim sposobnostim in kakovosti gibalnega razvoja vsakega dojenčka posamezno. Bolj kot sami položaji, je pomembno, da dojenček razvije čim boljšo kakovost gibalnih vzorcev.

• Kaj je 'baby handling'? To je vsakodnevno ravnanje z dojenčkom v njegovih dnevnih aktivnostih na najbolj možen kakovosten način.
• Zakaj je pomembno pravilno ravnanje z dojenčkom? Pomembno je iz vidika zagotavljanja kakovosti gibalnih vzorcev in drže.
• Kako pravilno izvajati gibalno vadbo? Pomembno je, da razvojno gibalne vaje z dojenčkom delamo aktivno.
• Na kaj morajo biti starši še pozorni? Če se le da izberite čas izvajanja vaj, ko je vaš dojenček najbolje razpoložen.

Pravilno ravnanje in uporaba pravilnih prijemov pri dojenčku je za otroka pomembno tudi za kasnejše obdobje, zakaj? S pravilnim ravnanjem in razvojno gibalno vadbo 'Baby Handling', s kakovostnim spodbujanjem dojenčkov in otrok, gradimo na izgradnji kakovostne telesne sheme za celo življenje.

Praktične vaje po mesecih (orientacijsko)

Napotki po mesecih so zgolj informativni. Vsak otrok je malo drugačen pri svojem razvoju! Problem ni v tem, da ne bi želel/a pomagati. Problem je, da ne veš, kaj točno delati z dojenčkom.

0-2 meseca

• Ko je novorojenček buden in spočit, ga položimo na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav, ko bo »pasel kravice«, privadi.
• Od 6. tedna naprej dojenčka vsaj za nekaj minut na dan položite na trebušček, ves čas pa naj bo pod nadzorom!
• Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, npr. črna, bela in rdeča.

3.-4. mesec

• Od 3. meseca dalje polagajte dojenčka na čim tršo podlago (pene, parket).
• Polagajte ga na trebušček. Ko bo dvignil roke, noge in glavico nazaj, se vam bo zdelo, kot da se muči, vendar je prav to tisti pravi položaj v katerem krepi pomembne mišice.
• Od 4. meseca dalje dojenčku na trebuščku ponudite igračo, s katero mu pomahate spredaj nad glavico.

5.-6. mesec

• Ko se začne dojenček kobacati/puzati/kotaliti/premikati po površini, ga z igračo spodbujajte, da zavije kamor želite vi, se obrne v drugo stran itd.
• Od 6. meseca dalje otročka primite za gležnje in ga dvignite. Na tleh naj z rokicami pobira igrače.
• Vaja za aktivacijo trupa: dojenčka primemo za obe nogici, čim bližje medenici in jih skupaj z medenico privzdignemo in pokrčimo proti trebuščku.

7.-9. mesec

• Ko bo dojenček že stabilno sam sedel, ga posedite med svoji nogici na tleh in se zibajte na eno in drugo stran.
• Pripravite mehke ovire, ki jih mora preplezati, da spodbudite izmenično gibanje in prestrezne reakcije.
• Spodbujajte doseganje predmetov iz sedečega in štirinožnega položaja brez prehitevanja v sedenje.

10.-12. mesec

• Omogočite varno dvigovanje ob stabilnih oporah in veliko prostora za samostojno spuščanje.
• Otrok se najprej nauči hoje vstran z oporo; omogočite različne višine opor in poti.
• Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako.

Hrana, spanje in rast: vpliv na gibanje

Do 3. meseca dojenčki v povprečju na teži pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan.

Dojenček okoli šestega meseca že sedi ob opori, nekateri tudi že samostojno. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora.

Kdaj po nasvet strokovnjaka

V tem obdobju bodite pozorni, če ima vaš dojenček težave s premikanjem enega ali obeh oči v določeno smer, če se ne bo nasmihal drugim ljudem, se z rokami ne bo dotikal svojih ust, z nogami ne bo pritiskal ob trdo površino, posnemal zvokov ali ne bo mogel držati glave pokonci. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno.

V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka.

Podpora staršem: pritisk pravil in moč stika

Nekateri razvojni psihologi pravijo, da novorojenček še ni sposoben za igro. Če pa se že po zdravi pameti in, ker preko trupel pač ne gre, odločimo za kakšen ”kiks”, se na dolgo in široko opravičujemo, zagovarjamo in prepričujemo ostale (in sebe), da ni nič narobe, če ni šlo čisto po pravilih. Prosim vas: poslušajte sebe, svoje srce, svoje občutke!

S hčerko sva od treh mesecev dalje obiskovali tudi igralne urice. Na skupinskih gibalno razvojnih uricah z dojenčki pojemo, se igramo prstne igre, naučimo se prijeme iz taktilne integracije in rešimo marsikatero težavico že s samim pogovorom. Menim, da obiskovanje razvojno igralnih uric omogoči bolj sproščeno soočanje z materinstvom, prežene marsikatero skrb ob deljenju izkušenj, pomaga vzdrževati dojenje in stke nekatera doživljenska prijateljstva.

Koraki do kakovostnega gibanja: motivacija in kontinuiteta

Učenje gibanja je izziv, ki se ga vsak dojenček nauči rešiti skozi poskuse, vaje in napake. Vemo, kako pestro je lahko prvo leto življenja - tako za otroka, kot za njegove starše. Z ustreznim rokovanjem (baby handling) in gibalno razvojnimi vajami vplivamo na kakovost gibanja in mu tako pomagamo osvojiti kvalitetnejše gibalne vzorce.

• Bodi pripravljena storiti prvi korak, ne glede na to, kako majhen je.
• Vidim te. Razumem te. Tukaj sem zate in za tvojega dojenčka.
• Vaje, ki sem jih pričela izvajati z dojenčkom so mi pomagale iz tega dna.
• V gibalnih aktivnostih sva se z dojenčkom res noro ujela in se skupaj veselila vsakodnevnega napredka na gibalnem področju.

Na začetku je treba poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak.

tags: #vaje #za #gibalni #razvoj #dojencka