Vloga ženskih hormonov v nosečnosti

Nosečnost je obdobje veselega pričakovanja, ki ga spremlja četica hormonskih nihanj in telesnih sprememb. Žensko telo že zgodaj po zanositvi začne sprejemati določene prilagoditve in spremembe, da se lahko sooči z izzivi, ki jih prinaša nosečnost. Če razumemo, kaj počnejo hormoni, bomo tudi lažje razumeli spremembe našega telesa in obenem lažje odločali, ali se v telesu dogaja nekaj normalnega ali ne.

Osnovna vloga hormonov v nosečnosti

Hormoni so kemikalije, ki krožijo v naši krvi in imajo močne ter izredno raznolike funkcije. Različni hormoni upravljajo telesne funkcije in prenašajo sporočila z enega na drug del telesa. V času nosečnosti pa je glavna naloga hormonov ta, da pomagajo upravljati vse spremembe, ki se dogajajo v telesu in otroku tako zagotovijo varen porod. Spremembe v nosečnosti zajamejo celotno telo. Spremeni se raven hormonov in preko njihovega delovanja tudi praktično delovanje vseh organskih sistemov, ki na ta način omogočajo normalen razvoj in rast ploda, hkrati pa so to tudi že priprave na porod in tudi poporodno obdobje,« razloži Matic Gornik, dr. med., spec.

shema hormonskih sprememb v nosečnosti

Ključni hormoni in njihove funkcije

Najpomembnejši hormoni v času nosečnosti so estrogen, progesteron, hCG, relaksin, humani horionski somatomamotropin (HCS), prolaktin in oksitocin. Ti hormoni igrajo pomembno vlogo tudi pri samem procesu rojevanja, pripravi telesa na nosečnost in poporodnem obdobju.

Progesteron

Progesteron predstavlja najpomembnejši hormon za podporo nosečnosti. Progesteron je hormon, ki je nujno potreben v nosečnosti (progesteron hormon dolgega zdravja). Za izločanje progesterona in zagotavljanje ustreznih vrednosti, je v začetku odgovorno rumeno telesce (lat. Corpus luteum), ki nastane po ovulaciji in razpoku folikla, od 8. tedna nosečnosti dalje, pa proizvodnjo prevzame posteljica oz. placenta. Progesteron pomaga ustvarjati optimalno okolje v maternici za zarodek. Njegova glavna vloga pri nosečnosti je ohranjanje nosečnosti: sprošča gladko mišično tkivo maternice, hkrati pa zmanjša tudi gibljivost preostalih gladkih mišic v telesu. Pod vplivom progesterona se namreč upočasni gibljivost gladkih mišic, kar ima za posledico upočasnjeno prebavo.

Progesteron zagotavlja, da so mišice maternice pomirjene in se ne sprožijo popadki. Ima veliko vlogo v nosečnosti, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi v spontani splav. Progesteron prav tako vpliva na prebavo v nosečnosti in je ponavadi glavni krivec zaprtja v nosečnosti.

Estrogen (estradiol)

Estradiol predstavlja primarno obliko estrogena in opravlja več funkcij v ženskem telesu. Med nosečnostjo se močno poveča proizvodnja estrogena. Estrogen skrbi za rast dojk in maternice. Prav tako je odgovoren za krvni obtok in za zadrževanje vode v tkivih. Med menstrualnim ciklom povišane ravni estradiola povzročijo zorenje in sprostitev jajčne celice ter odebelitev sluznice v maternici, da se omogoči ugnezditev zarodka. Estrogen pospešuje rast mlečnih žlez v dojkah, prav tako pa pripomore tudi k dozorevanju materničnega vratu.

Humani horionski gonadotropin (hCG)

HCG se sintetizira v trofoblastu blastociste, pozneje v nosečnosti pa v horionskih resicah in placenti. Kakih deset dni po ugnezditvi zarodka lahko v krvi matere zaznamo humani horionski gonadotropin (hCG), ki je glavni razlog za slabost z njo povezanim bruhanjem v zgodnji nosečnosti. HCG je nosečniški hormon poleg tega, da je “marker” za diagnozo nosečnosti na domu, telesu sporoča, da je nosečo! Njegova najpomembnejša funkcija je, da preprečuje propad rumenega telesca, hkrati pa ga tudi spodbuja, da izloča vse večje količine svojih hormonov - progesterona in estradiola. Z njegovo vrednostjo se lahko predvidi različne nosečniške izzive, npr. večplodno nosečnost, napačen izračun spočetja itd.

Relaksin

Relaksin zagotavlja, da vezi, ki maternico fiksirajo v trebušno votlino, postanejo elastične, in lahko nosijo težo rastoče maternice. Začne se sproščati po 31. tednu, pomemben pa je tudi pri sproščanju sklepnih vezi, da se telo pripravi na lažji porod. Zaradi relaksina se zrahljajo sklepi, vezi postanejo bolj ohlapne, kar zmanjša mišični tonus, a poveča gibljivost sklepov. Posledično so nosečnice tudi bolj občutljive za poškodbe.

Humani horionski somatomamotropin (HCS)

HCS spodbuja nastajanje rdečih krvnih celic in rumenega telesca. Vpliva tudi na presnovo glukoze, saj pomaga pri sproščanju maščobnih kislin iz glukoze. Sproščati pa se začne okoli 5. tedna. Skupaj z prolaktinom HCS vpliva na pripravo dojk za dojenje.

Prolaktin

Prolaktin skupaj z HCS-jem spodbuja rast in proizvodnjo mleka v mlečnih žlezah. Pomemben je tudi za tvorjenje pljuč pri plodu, ugotovili pa so tudi njegovo protibolečinsko delovanje. Po porodu bradavice postanejo precej bolj občutljive na dotik, saj ob novorojenčkovem dotiku živčne celice v možganih pošljejo signal, ki povzroči sproščanje oksitocina in s tem izločanje mleka.

Oksitocin

Oksitocin je verjetno hormon, ki je odgovoren za izredno močne občutke matere med nosečnostjo in po porodu - imenujejo ga tudi vez med matero in otrokom. Poleg tega pospešuje rast maternice in otroka ter pomembno sodeluje pri porodu: povzroča popadke in pomaga pri iztisu ploda ter pri krčenju maternice po porodu.

graf sprememb hormonov (FSH, LH, estrogeni, progesteron, hCG) med ciklom in nosečnostjo

Hormoni in telesne spremembe

V nosečnosti je žensko telo podvrženo vrsti fizioloških sprememb, nekatere se pojavijo že kmalu po zanositvi. Napadi slabosti, kolaps, oteženo dihanje, bruhanje, utrujenost … so le nekateri znaki, s katerimi se nosečnica sooči že kmalu po zanositvi in so posledica nekaterih telesnih sprememb. Prav vsak izmed hormonov v nosečnosti igra svojo vlogo, bistven pri tem je progesteron, ki mu rečemo tudi zaščitnik nosečnosti.

Prebavne težave

Spremembe v prebavilih so v največji meri posledica delovanja progesterona, deloma pa tudi humanega horionskega gonadotropina (HCG). Pod vplivom progesterona se namreč upočasni gibljivost gladkih mišic, kar ima za posledico upočasnjeno prebavo. Čas prehoda hrane vzdolž črevesja se lahko podaljša za do 50 %. Kot posledica upočasnjenega gibanja hrane se pogosto pojavi refluks (zgaga), zaradi pritiska hrane v spodnjem delu prebavnega trakta pa se pogosto pojavi še ena nosečniška tegoba - hemoroidi.

Kardiovaskularne in ledvične spremembe

Za nosečnost je namreč značilno zadrževanje vode v telesu, ki se odraža z oteklimi okončinami, kar je v večji meri posledica povečanega volumna krvi. Po koncu nosečnosti je lahko v ženskem telesu kar za osem litrov več vode kot pred njo. Srčni minutni volumen začne naraščati že v prvem trimesečju, v normalni enoplodni nosečnosti pa poraste za 35-50 % ali povprečno za 1,5 l na minuto. Delovanje ledvic se poveča, prav tako pa se poveča tudi njihova teža. Sečevodi se razširijo in podaljšajo, kar je posledica povišane koncentracije progesterona.

Krvne spremembe

Spremeni se tudi koncentracija krvnih celic. Predvsem se poveča volumen krvi - torej sama količina, ki pa se bolj poveča na račun krvne plazme in ne toliko na račun krvnih celic (eritrocitov). Zato pravimo, da je anemija do neke mere v nosečnosti »fiziološka«. Kljub temu so zaradi povečanja števila eritrocitov v telesu povečane potrebe po železu. Prehodno se v nosečnosti poveča tudi hitrost strjevanja krvi. Zaradi povečane koncentracije faktorjev strjevanja krvi se taka krvavitev hitreje ustavi, hkrati pa zaradi relativno razredčene krvi telo ne izgublja dragocenih eritrocitov. Med porodom ženska v povprečju izgubi kar 300 ml krvi, pogosto pa tudi nekaj več. V času nosečnosti se poveča tudi število belih krvničk (levkocitov), število trombocitov pa med nosečnostjo upade za 20 %.

Spremembe na koži, laseh in dojkah

V času nosečnosti se lahko pojavi temna črta na trebuhu pod popkom, imenujemo jo »linea nigra«. Ta je posledica povečane pigmentacije kože v obdobju nosečnosti. Pri nekaterih nosečnicah se na obrazu pojavijo rumenorjave pege. Ker se prostornina ženskega telesa na račun rastočega ploda poveča, se koža raztegne, predvsem na trebuhu, dojkah in stegnih. Posledica so lahko nosečniške strije, ki vztrajajo tudi po porodu, obledijo in se zabrazgotinijo. Struktura las se stanjša, ti pa rastejo hitreje, tako kot tudi nohti. Povečana raven estrogena povzroči, da lasje dlje ostanejo v fazi rasti, zaradi česar so gostejši in bolj polni.

Ustno zdravje

V času nosečnosti se pogosto pojavijo zobozdravstvene težave, od zobnih oblog, kariesa do krvavenja dlesni, najpogostejša je nosečniški gingvitis. Prepoznamo ga po občutljivih pordelih in nabreklih dlesnih, ki zmerno tudi krvavijo. Najpogosteje se pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se povečata ravni estrogena in progesterona v krvi, težave pa se stopnjujejo vse tja do osmega meseca.

Hormonski potek od zanositve do potrditve nosečnosti

Prvi korak do zanositve je poznavanje vseh faz menstrualnega ciklusa in razumevanje te “epske zgodbe” tvojega telesa in različnih hormonskih nihanj, ki se pojavijo med samim menstrualnim ciklusom. Ves tvoj menstrualni ciklus je dinamičen in zapleten ples hormonskih in telesnih sprememb, ki vodijo v nosečnost.

Folikularna faza

Prvi dan ženskega cikla je prvi dan menstrualne krvavitve. S prvim dnem cikla se tvoje telo ponovno začenja pripravljati na ovulacijo in ta del menstrualnega cikla imenujemo folikularna faza, saj v tem času začnejo jajčni folikli dozorevati. V folikularni fazi cikla je njegova glavna naloga predvsem dozorevanje jajčnih celic znotraj foliklov in nato, približno na sredini cikla, sprožitev ovulacije - razpok vodilnega folikla in sprostitev jajčne celice. V prvih dveh tednih ženskega cikla bo določeno število foliklov začelo dozorevati. Med folikulogenezo začnejo delovati ženski reproduktivni hormoni FSH in LH. Vključijo se tudi estrogeni, ki pa so odgovorni za dejansko pripravo maternice na nosečnost.

Ovulacija

Medtem ko estrogeni naraščajo, se folikul jajčnikov še naprej razvija, dokler jajčece ne dozori in bo pripravljeno na “spuščanje” - ovulacijo. Raven FSH je v tem času že zbledela. Če jajčece “pade”, potem je LH tisti, ki ga potisne “iz gnezda”. V tem trenutku lahko uporabimo metodo ugotavljanja ovulacije s pomočjo urinskih testov. Test za ovulacijo urina deluje tako, da zazna ta hormonski val - povišano raven luteinizirajočega hormona (LH), ki se pojavi v urinu tik pred ovulacijo.

Lutealna faza in zgodnja nosečnost

Druga polovica ženske faze je poimenovana lutealna faza: s propadom folikla jajčnika, ko jajčece zapusti jajčnik, se osamljeni folikul preoblikuje v rumeno telo, ki začne proizvajati progesteron. Pretvarjajva se, da si uporabila ovulacijski test in si točno vedela kdaj bo nastopila ovulacija. Še bolje, pretvarjajva se, da si zanosila! Običajno se ugnezditve zarodka v maternično sluznico zgodi približno teden dni po ovulaciji. Hkrati pa se raven hCG v večini primerov izjemno hitro dvigne. Z nosečniškim testom za zgodnje ugotavljanje nosečnosti lahko to storiš že teden dni pred izostankom menstruacije.

Kaj se zgodi, ko se raven hormonov med nosečnostjo poveča? | Hormonske spremembe med nosečnostjo | Dr. Supriya

Endokrine prilagoditve materinega telesa

V nosečnosti se v materinem telesu močno spremenita razmerje in koncentracija hormonov. V nosečnosti tvori posteljica velike količine humanega horionskega gonadotropina, estrogenov, progesterona in humanega horionskega somatomamotropina. HCG se sintetizira v trofoblastu blastociste, pozneje v nosečnosti pa v horionskih resicah in placenti. Na nosečnost se močno odzovejo tudi skoraj vse nespolne endokrine žleze matere. Prednji reženj hipofize se v nosečnosti poveča za 50% in poveča proizvodnjo kortikotropina, tireotropina in prolaktina.

Zmerno se poveča izločanje glukokortikoidov iz skorje nadledvične žleze (kortizol in DHEA). Povečano je tudi izločanje aldosterona, ki doseže svoj maksimum pred koncem nosečnosti. V nosečnosti se ščitnica poveča za 50% in v skladu s tem tudi proizvodnja tiroksina. Tudi paratireoidne žleze se v nosečnosti povečajo, še posebno če materina hrana ni dovolj bogata s kalcijem. V skladu s povečanjem žlez se poveča tudi njihova produkcija paratireodnega hormona.

Kako spremljati in testirati hormone

Vrednosti hormonov, kot so FSH, LH in estradiol, testiramo v kombinaciji, če želimo oceniti delovanje jajčnikov in napovedovati ovulacijo. Vrednosti FSH in LH se idealno merijo med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla (folikularna faza), razmerje med njima bi moralo biti približno 1:1. Vrednost progesterona se v namen potrditve nastopa ovulacije in ugodnih pogojev za zanositev testira 21. oz. 22. dan menstrualnega cikla. Anti-Müllerjev hormon (AMH) predstavlja zanesljivo orodje za ocenjevanje zaloge v jajčnikih; ženska lahko svoje vrednosti testira kadarkoli, v katerem koli delu menstrualnega cikla.

Psihološki in čustveni vplivi hormonov

Povišane vrednosti hormonov v krvi lahko močno vplivajo na vaše počutje. Na trenutke se lahko počutite slabo, na robu solz ali vas je izredno lahko razdražiti. Občasno lahko občutite močna nihanja razpoloženja ali se vam bo zdelo, da svojih čustev niste zmožne nadzorovati. Najpogosteje ti simptomi minejo po prvih treh mesecih nosečnosti. Občutek, da nimate kontrole nad svojim telesom pa je podkrepljen z raznimi spremembami, ki se dogajajo telesu, zato je dobro, če sami sebe opomnite, da se vse to dogaja z razlogom: ustvariti zdravo okolje, v katerem bo rastel vaš dojenček in vam bo v pomoč, ko bo čas za porod.

Praktični nasveti

  • Če imate težave z ustnim zdravjem, skrbite za temeljito ustno higieno in redno obiskujte zobozdravnika.
  • Poslušajte svoje telo: utrujenost, nihanja razpoloženja in prebavne težave so pogosto posledica hormonskih sprememb.
  • Krepitev medeničnega dna je priporočljiva, saj mehčanje vezi in povečana gibljivost sklepov povečata tveganje za poškodbe.
  • Če opazite nenavadne simptome ali močna krvavljenja, se posvetujte z ginekologom.

Pomembno opozorilo

Vsebine v članku so izobraževalne narave in niso nadomestilo za strokovni zdravstveni nasvet. OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. Interpretacija rezultatov hormonskega testiranja mora biti narejena s strani ginekologa oz. specialista.

Nosečnost je eno izmed najbolj čudovitih in hkrati skrivnostnih obdobij v življenju ženske. Čas, ko se v telesu dogajajo neverjetne spremembe, osebne in fiziološke, ki jih večinoma urejajo hormoni - od zagona rasti ploda do priprave materinega telesa na porod in dojenje.

tags: #zenski #hormoni #v #nosecnosti