Zaradi spremembe življenjskega sloga, prioritet in potreb, se povprečna starost nosečnic iz leta v leto zvišuje. Žensk, ki so prvič noseče med 35. in 39. letom je danes namreč kar 6x več, kot jih je bilo v 70ih letih, tistih, ki pa so prvič noseče po 40. letu pa je kar 2x več, kot jih je bilo v devetdesetih.
Kako starost ženske vpliva na nosečnost?
Skrbi starejših nosečnic se po navadi začnejo že pred samo zanositvijo. Znano je namreč, da do zanositve v zrelejših letih pride težje, pa tudi težave, ki jih leta prinesejo s seboj, je več. Pogosto so že sami očitki in mnenja, da je možnosti za zanositev po 35. letu veliko manj, dovolj, da nosečnice pahnejo v depresijo ali pa ji povzročijo tesnobo, kar lahko še dodatno vpliva na zanositev in kasnejši potek nosečnosti.
Katere težave so značilne za nosečnost v zrelejših letih?
Nosečnost v zrelejših letih je velikokrat stresna že samo zaradi tveganj, ki so vezane na samo starost nosečnice. Zraven običajnih nosečniških težav je pogosta tudi krvavitev, spontani splav, rizična nosečnost, prezgodnji porod… Eno izmed večjih in najbolj stresnih tveganj pa je zagotovo ta, da je možnost, da se otrok rodi s katero izmed kromosomskih nepravilnosti veliko večja, kot pri mlajših nosečnicah.
Raziskave so namreč pokazale, da verjetnost, da se otrok rodi z Downovim sindromom, narašča s starostjo nosečnice; pri nosečnicah, starih 25 let, je verjetnost okoli 1 primer na 1250 rojstev; pri nosečnicah, starih 30 let, je verjetnost okoli 1 primer na 1000 rojstev; pri nosečnicah, starih 35 let, je verjetnost že okoli 1 primer na 400 rojstev. Pri nosečnicah, starih 45 let, pa je verjetnost kar okoli 1 primer na 30 rojstev.
Zaradi teh tveganj so nosečnice velikokrat izpostavljene diagnostičnim metodam, s pomočjo katerih se v času nosečnosti ugotavlja, ali se bo plod rodil s katero izmed genetskih nepravilnosti. Diagnostične metode, katere pa prav tako povzročajo tveganje za splav (amniocenteza, biopsija horionskih resic …), so dejavnik, ki negativno vpliva na nosečnico, saj je v primeru težke predhodne zanositve 1-2 % tveganje za splav velik odstotek.
Kako na najbolj varen način izvedeti, ali je otrok v trebuščku zdrav?
Vedno več bodočih staršev se zaradi tega odloča za neinvazivni predrojstveni test NIFTY, ki ne posega v telo nosečnice in zato ne predstavlja nobenega tveganja za splav. NIFTY test se opravi z enostavnim odvzemom krvi iz pregiba na roki že od 10. tedna nosečnosti naprej, saj se v krvnem obtoku nosečnice nahaja tudi DNK ploda. Z najnaprednejšo laboratorijsko tehnologijo se nato opravi analiza krvi in ugotovi, ali obstaja tveganje, da se bo otrok rodil s katero izmed najpogostejših kromosomskih nepravilnosti.
Ena od možnosti je tako imenovan NIFTY test, ki ga že zelo zgodaj v nosečnosti lahko opravijo zgolj z odvzemom materine krvi. Njegova natančnost je nad 99 odstotkov za tri najpogostejše sindrome: Downov (trisomija 21), Edwardsov (trisomija 18) in Patauov (trisomija 13), z njim pa lahko odkrijejo tudi morebitne druge kromosomske nepravilnosti. Z njim torej zelo natančno odkrijejo morebitne genske nepravilnosti ploda, pa tudi hitro določijo spol.
Mitov o nosečnosti po 35. letu, ki jim ne gre verjeti
In četudi so starejše porodnice vse bolj prisotne v naši družbi, so še vedno precej stigmatizirane. Zato vam predstavljamo 5 mitov o nosečnosti po 35. letu starosti, ki jim ne gre verjeti.
Mit številka 1: Po 35. letu ne boste mogli zanositi
Novodobne raziskave so pokazale, da kar 82 odstotkov parom, ki so stari med 35 in 39 let in poskušajo zanositi, to uspe v prvem letu, kar 90 odstotkov pa je takih, ki jim zanositev uspe v roku dveh let. Predvsem pa je to odvisno od vašega zdravstvenega stanja in splošnega počutja ter reproduktivnega zdravja vas in vašega partnerja. Univerzalnega pravila, ali bo imela starejša nosečnica zaplete, ni, saj je to odvisno tudi od drugih dejavnikov, kar velja pravzaprav za vse bodoče mamice. Najpomembnejše je, da ste v osnovi zdrave, opravite vse potrebne preglede in skrbite zase oziroma vzdržujete čim bolj zdrav življenjski slog. Ena od prednosti starejših mamic je zagotovo ta, da so čustveno bolj zrele, gnezdece že imajo pripravljeno in običajno so tudi samozavestnejše in uspešnejše pri stvareh, ki se jih lotevajo. Imate pravico biti mama, tudi v zrelejših letih, če čutite, da zmorete, in nimate večjih zdravstvenih težav.
Mit številka 2: poznejša leta pomenijo rizično nosečnost
Zanositev po 35. letu starosti naj bi povečala verjetnost, da bo nosečnica imela težave z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in miomi ter da se bodo tekom poroda pojavili kakšni zapleti. Tudi tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom pri nosečnicah, starejših od 35 let, narašča, vendar vse to še ne pomeni razloga za preplah. Veliko je žensk, ki so zanosile v poznih tridesetih ali zgodnjih štiridesetih, pa so imele popolno in čudovito nosečnost ter so donosile zdravega in popolnega otroka. Pomembno je le, da skrbite za svoje fizično zdravje in splošno počutje ter po navodilih zdravnika sledite vsem smernicam in se udeležite vseh potrebnih preiskav. Prehranjujte se zdravo in raznoliko, redno se gibajte ter se izogibajte nikotinu in alkoholu.
Mit številka 3: Mlajši starši so srečnejši
Napačna predstava. Po navadi imajo ravno mlajši starši čustvene izbruhe in nihanja, finančne težave in skrbi ter pomanjkanje samozavesti. Ravno tako se nekaterim staršem, ki so mladi postali očetje in matere, zdi, da so zamudili marsikaj, medtem ko starši v zrelejših letih nimajo tovrstnih obžalovanj, saj so izkoristili mladost, kakor so si želeli, in v tem času verjetno zgradili tudi kariero in finančno stabilnost, v katero bodo pripeljali novega družinskega člana. Seveda na srečo staršev vpliva veliko dejavnikov, vendar pa to zagotovo ni starost.
Mit številka 4: Ženske, ki so pozno zanosile, so karieristke
Ambiciozne. Egoistke. Karieristke. Tiste, ki so družino postavile na zadnje mesto. Pa ni res, vsaj v večini primerov ne. Gre za splet različnih okoliščin, zaradi katerih se enostavno morda še niso počutile pripravljene in dovolj odgovorne za prevzem skrbi za živo bitje. To pomeni, da so skrbne in ljubeče in predane. Da, ko se odločijo biti mame, so dobre mame. Stoodstotno predane družini. Spet drugim morda vsa ta leta prej ni uspelo ali pa enostavno niso našle osebe, ki bi ji zaupale in s katero bi si želele otroka.
Mit številka 5: Starejše mame se nimajo pravice pritoževati, da jim je težko
Spoštujte se. Bodite nežne in ljubeče do sebe. Ne glede na to, koliko ste bile stare, ko ste zanosile in rodile otroka, vam pripada tudi pravica, da potožite, kadar ste utrujene, izčrpane ali naveličane. Otroci so zahteven zalogaj in kadar ne nehajo jokati, ve pa ste izmozgane, poiščite pomoč. Oba sta starša in nihče vam ne bo očital, če se tudi partner enakovredno vključi v starševsko vlogo ter del bremena starševstva in odgovornosti prevzame nase. Če ste postale mama v zrelejših letih, še ne pomeni, da se morate konstantno dokazovati, biti videti sveže in spočite ter nikdar ne smete priznati, da ste utrujene.
Zvezdniške in znane zgodbe - navdih in normalizacija poznih nosečnosti
Med zvezdnicami je mnogo žensk, ki so se odločile imeti otroka po 35. letu starosti, nekatere tudi po 40. letu. Med njimi so Salma Hayek, Meryl Streep, Nicole Kidman, Naomi Watts, Courteney Cox, Tina Fey, Julianne Moore, Annette Bening, Jeri Hall in Brooke Shields. Igralca Kelly Preston in John Travolta sta vnovič postala starša, ko sta bila stara 48 oziroma 56 let. Mariah Carey je dvojčka rodila pri 41 letih, Marcia Cross pa je svoji dvojčici rodila pri 44 letih, medtem ko sta Holly Hunter in Beverly D'Angelo postali mami dvojčkov pri 47 letih. Ravno tako pa je tudi pevka Celine Dion po sinu pri 42 letih rodila še dvojčka. Med slavnimi, ki so pozno postale mame, sta tudi priljubljena ameriška igralka Halle Berry, ki je rodila pri 42 letih, in pevka Madonna, ki je rodila pri 41 letih. Zvezdnica, ki je postala mama pri svojih 50 letih, pa je Janet Jackson.
Lansko leto so številni znani Slovenci in Slovenke poskrbeli za pravi zvezdniški baby boom, letos pa se ta trend lepo nadaljuje. Letošnje leto bomo kot kaže priča pravemu »baby boomu«. Nove družinske članice se je v začetku marca že razveselila podjetnica Petra Parovel, letos bo prvič postala mama vplivnica Laura Beranič, prvega otroka pa se bo letos razveselila tudi Kim Slokan. Četici znanih Slovenk, ki so javnost obvestile o veselem pričakovanju, pa se je zdaj pridružila še radijka Tamara Goričanec. Tudi zanjo in za njenega moža Matica bo to prvi otrok.
Primeri znanih slovenskih prvorodk v zadnjem letu
- Anamaria Goltes - Anamaria Goltes in Luka Dončić sta se v začetku decembra razveselila prihoda svojega prvega otroka, deklice Gabriele.
- Anja Osterman - Anja Osterman, slovenska kajakašica na mirnih vodah, se je lani avgusta razveselila prvega otroka.
- Urša Bogataj - Smučarska skakalka Urša Bogataj je s partnerjem septembra 2023 pozdravila njunega prvega otroka.
- Mia Mujadžič Golob - Nogometaš Andraž Šporar in Mia Mujadžič Golob sta se 17. junija lani razveselila sina Julijana.
- Ana Pusovnik - Nekdanja udeleženka resničnostnega šova Sanjski moški in njen partner Saško Taks sta julija lani pozdravila sinčka, ki sta ga poimenovala Taj.
- Eva Cerar - Eva Cerar je lanskega maja sporočila, da sta z Nikom Henigmanom postala starša prvemu otroku, hčerki Leni.
Statistika in demografski trendi v Sloveniji
Na Statističnem uradu trende in številke, povezane z demografijo, spremlja Tina Žnidaršič. Kot pravi, v statistiki o poznem starševstvu govorimo od starosti 35 let naprej, pri tem spremljajo predvsem matere. "Med vsemi materami, ki so rodile v 80. letih, je bilo takih mam, ki so bile stare 35 let ali več, pet odstotkov. Do leta 2000 se je ta delež dvignil na 10 odstotkov, lani pa je bil že 22-odstoten, torej najvišji doslej."
V občini Ljubljana so bile mame, ki so lani rodile prvič, stare 31,3 leta. Leto in pol starejše od povprečja. Med tistimi, ki so rodile prvič, jih je bilo 23 odstotkov starejših od 35 let, mlajših od 25 let, ki so rodile prvič, je bilo pa 13 odstotkov. Lani je bila ženska, ki je v Sloveniji prvič postala mama, stara 29,7 leta, moški pa so v povprečju tri leta starejši.
Če opazujemo vse ženske v Sloveniji, stare 15 let in več, so rodile 1,5 otroka. Med tistimi, ki pa so rodile, je največ žensk, 40 odstotkov, rodilo dva otroka. Če pa spremljamo samo tiste ženske, ki so zaključile rodno dobo, torej pri starosti okoli 42 let, so pa v povprečju imele 1,7 otroka. Je pa bilo med temi 42-letnicami 15 odstotkov takih, ki niso rodile, in ta delež se tudi povečuje.
| Podatek | Vrednost / opomba |
|---|---|
| Povprečna starost pri prvem porodu v Sloveniji (2019) | 29,6 leta |
| Povprečna starost vseh mater, ki so rodile (2019) | 31,1 leta |
| Delež mater, starih 35+ (lani) | 22 % |
| Med 35 in 39 let | Število prvih porodov se povečuje - zdaj jih je več kot pred 30 leti |
Genetika, starost in tveganja
Čeprav se starost mater zvišuje, narava deluje po ukoreninjenih principih. Kot pravi Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, se v genetiki pri ženskih krivulja tveganja, da se ji rodi otrok s kromosomsko okvaro, iz linearne v eksponentno prevesi pri približno 35 letih. "Starejša ko je ženska, ki zanosi, večje je tveganje, da jajčece s seboj prinaša neustrezno število kromosomov. Kakšnega premalo ali preveč. Ker so kromosomske okvare težke in nezdružljive s preživetjem, velike večine kromosomskih sindromov praktično ne vidimo. A pri genetski analizi splavkov so v polovici primerov zgodnjih splavov ugotovili kromosomske napake. Več kromosomskih napak je bilo vzrok za spontano prekinitev nosečnosti pri starejših mamicah."
Luca Lovrečić ob tem dodaja, da do 35. leta tveganje pri ženski za rojstvo otroka s kromosomsko napako narašča počasi, po tem letu pa se eksponentno poveča. "Pri 40. letu ima vsaka stota bodoča mamica tveganje, da ima otroka s kromosomsko okvaro, potem pa eksponentno vsako leto več." Pri genetski analizi splavkov so v polovici primerov zgodnjih splavov ugotovili kromosomske napake. Več kromosomskih napak je bilo vzrok za spontano prekinitev nosečnosti pri starejših mamicah.
Ob najbolj poznanem Downovem sindromu ali trisomiji 21, to je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodatni 21. kromosom, sogovornica med najpogostejšimi kromosomskimi napakami, povezanimi s starostjo žensk, omeni še nepravilnosti pri kromosomih 18 in 13. "Večina teh nosečnosti se spontano prekine. To so avtosomi, imamo pa še spolne kromosome - ti pa so drugačni. Nepravilnosti v njihovem številu so združljive s preživetjem in niso povezane s starostjo mamice. Večinoma ne vplivajo pomembno na rast in razvoj posameznika, bolj na hormonski status in plodnost."
Plodnost, IVF in možnosti v Sloveniji
Genetičarka Luca Lovrečić ob tem opozori, da se z leti zmanjšuje tudi naša plodna potentnost. "Vse več je prezgodnjih odpovedi delovanja jajčnikov, pa tudi spermiogrami kažejo nekatere vedno slabše parametre." Kakšni so razlogi? Kot strne, gre najbrž za splošen vpliv stresa, okoljskih faktorjev, prehrane, pomanjkanja gibanja. "Vse to prispeva k temu, da se možnost zanositve s starostjo manjša."
Pri nas imamo za to specializirane tri centre, ki opravljajo postopke zunajtelesne oploditve - v Ljubljani, Mariboru in od letos tudi v Postojni. Po besedah Nine Jančar, ki od leta 2017 vodi oddelek za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki v ljubljanskem kliničnem centru, letno na njihovem oddelku opravijo 1500 postopkov umetne oploditve, povprečna starost pacientk pa je 35 let. Uspešnost postopkov se zelo spreminja s starostjo žensk, pri starosti 35 let ali manj je, kot pravi, uspešnih 40 odstotkov zanositev. "Splavov je približno tretjina tudi pri tako mladih, podobno kot v splošni populaciji. Tako da je pri tej starosti živorojenih otrok pri nekaj več kot 30 odstotkih zanositev. Pozneje, do 43. leta, je zanositev z lastnimi celicami samo še 12 odstotkov in več kot 85 odstotkov teh zanositev se žal konča s spontanim splavom kot posledica zaradi starosti okvarjenih jajčnih celic."
V nekaterih državah po svetu se začenja kazati trend, da se ženske odločajo za krioprezervacijo jajčnih celic iz nemedicinskih razlogov, kot so odsotnost primernega partnerja za ustvarjanje družine, kariera in pa drugi socialni in finančni razlogi. Svoja jajčeca lahko za nekaj tisoč evrov v Evropi zamrznete v Veliki Britaniji, Španiji, Grčiji, na Portugalskem, Islandiji, Irskem, Slovaškem, velikokrat slišimo, da tudi na Češkem. V Sloveniji to ni mogoče, zamrznitev jajčec pri nas izvajajo le na stroške zdravstvenega zavarovanja, in to pri tistih ženskah, ki imajo za to jasen medicinski razlog, kot je grožnja prezgodnje odpovedi jajčnikov, endometrioza in v največ primerih - rak.
Kdaj je kakovost jajčec najboljša?
Po besedah Nine Jančar z ginekološke klinike, "so jajčeca pri 20 letih tudi slabša, prav tako kot potem po 40. letu. Narava nas je naredila tako, da dekleta v puberteti ne zanosijo prezgodaj. Tako da je optimalen čas za zanositev nekje od 25. do 32. leta, takrat so jajčne celice najkakovostnejše." Optimalen čas za zanositev je nekje od 25. do 32. leta, takrat so jajčne celice najkakovostnejše.
A da je zanositev uspešna, potrebujejo pri ženski, stari približno 25 let, približno 15 jajčnih celic, pri ženskah, starih 35 let ali več, pa 25 celic in več. Pri tej starosti je namreč že veliko jajčec nekakovostnih in nesposobnih za oploditev. Po 40. letu se kakovost še poslabša in je skorajda nemogoče dobiti 25 jajčnih celic, ki bi bile tako kakovostne, da bi preživele zamrzovanje.
Pregledi in nadzor v Sloveniji - kaj lahko pričakujete
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za zdravstveni nadzor nosečnic in ploda - obvezno zavarovanje v celoti krije stroške 10 sistematičnih pregledov, dveh ultrazvokov in individualnih svetovanj. Ob morebitni rizični nosečnosti in sumih na nepravilnosti pa ginekolog seveda upravičeno lahko opravi tudi več pregledov in po potrebi napoti nosečnico na opazovanje v bolnišnico.
Prvi ultrazvočni pregled je pri zdravi nosečnici in plodu med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se določi predvideni datum poroda in tudi prvič oceni stopnjo ogroženosti. Pregled opravi ginekolog, ki tudi izključi oziroma potrdi večplodne nosečnosti in horionosti, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha, ne obsega pa pregleda nuhalne svetline. Druga ultrazvočna preiskava sledi v 20. tednu, ko se opravi morfologija ploda in se oceni plodovo rast. Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu se opravi še ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti in je del kurativne obravnave. Enako velja za ultrazvočno ugotavljanje lege posteljice oziroma vstave ploda, če obstaja klinični sum za nepravilnosti.
Vmes so pregledi v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, ki jih mora opraviti izbrani ginekolog. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti običajno opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra, lahko pa tudi ginekolog. Vsem nosečnicam tudi večkrat preverijo kri in urin, vmes opravijo presejalni test z glukozo za nosečniško sladkorno bolezen in jih po potrebi napotijo v diabetično ambulanto za nadaljnje zdravljenje.
Starejše nosečnice imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju tudi več možnosti pri presejalnih testih za Downov sindrom, ki se opravlja med 11. in 14. tednom nosečnosti. Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo brezplačen presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT). Po 37. letu starosti v času pričakovanega dneva poroda ima nosečnica pravico do horionske biopsije horionskih resic ali amniocenteze, pri katerih pa je približno odstotek tveganja za splav in ki veljata za invazivni metodi.
Prednosti poznejšega materinstva
Po navadi imajo "starejše" mamice višjo izobrazbo, bolj urejeno življenje, ugodnejšo finančno situacijo, uresničene karierne cilje, običajno so bolj zrele in pripravljene na družino. "Strokovnjaki po svetu in tudi pri nas vemo in opažamo, da - četudi osveščena o tveganjih poznejše zanositve - ženska pač uvidi, da njen čas rojevanja in ustvarjanja družine v poznejših letih. Mi kot strokovnjaki ji moramo stati čim bolj ob strani in ji pomagati, pa najsibo pričakuje prvorojenca ali po dolgem času drugo ali tretjerojenca. Ob dobrem vodenju in redni kontroli bo seveda lahko rodila popolnoma zdravega otroka ter bo tudi sama v redu in zdrava," je poudarila primarij Darija Strah.
Večina "starejših nosečnic" nima težav med nosečnostjo in porodom. Nekaterim življenjske izkušnje in življenjska modrost, ki jo imajo v teh letih, predstavljajo prednost pri potovanju skozi nosečnost in materinstvo, piše v Gradivu za strokovnjake Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) "Priprava na porod in starševstvo - Nasveti in pogovori o dojenčku".
Nasveti in priporočila
- Najpomembnejše je upoštevati navodila in nasvete ginekologa ter opraviti vse preglede, ki vam jih svetuje za varno in zdravo nosečnost.
- Prehranjujte se zdravo in raznoliko, redno se gibajte ter se izogibajte nikotinu in alkoholu.
- Razmislite o neinvazivnih presejalnih testih, kot je NIFTY, če želite zgodnjo in varen izvid glede najpogostejših kromosomskih nepravilnosti.
- Če imate težave z zanositvijo, poiščite strokovno pomoč; v Sloveniji so na voljo centri za zunajtelesno oploditev.
- Spoštujte svoja čustva in poiščite podporo, kadar se počutite izčrpane ali potrebujete pomoč pri negi otroka.
Čeprav leta prinašajo določena tveganja, kar pa nikakor ne pomeni, da boste imele kot starejše nosečnice nujno zaplete. Pomembno je, da se v nosečnosti čuvate in da lepo živite, da ste tudi zmerno telesno aktivni in da vzdržujete primerno telesno težo. Res pa je tudi, da je nosečnost v starejših letih praviloma zaželena in pričakovana nosečnost je blagoslov, ki prinaša srečo in veselje.