Razvoj akvarijskih polžev in njihova vloga v akvariju

Ko začetnik v akvariju prvič zagleda majhnega polžka, običajno sledi panika. Polži so del ekosistema tudi v naravi, kjer opravljajo zelo pomembno funkcijo kroženja odmrle organske snovi. To pomeni, da se prehranjujejo z organskim materialom, ki je propadel ali poginil. V naravi vse vrste polžev opravljajo funkcijo čistilcev, kadar nek organizem umre, so polži tisti, ki truplo pospravijo.

V akvariju tako kolonije polžev predstavljajo čistilni servis, obenem pa so odlični biološki indikator higiene akvarija. Izkušeni akvaristi jih gojimo kot indikatorje, saj so njihova telesa na spremembe v okolju dosti bolj občutljiva v primerjavi z ribami. So dober pokazatelj vodnih parametrov, posebej so občutljive na amonijak in ga zaznajo veliko prej kot ribe.

Izvor in tveganja

POMEMBEN JE IZVOR POLŽA! Pri čemer je zelo pomembno, da ta nima stika z iztrebki kopenskih vretenčarjev (miši, ptiči, plazilci, človek, govedo…). Glede na povedano, so torej ilegalni prebežniki, ki smo jih dobili od akvarista bolj varni od polžev, ki jih kupimo. Pri kupljenih namreč ne poznamo izvora. Posebej previdni moramo biti pri polžih, ki se v akvarijih ne razmnožujejo, takšni prav gotovo s sabo nosijo vsaj enega od parazitov.

Paraziti ne izbirajo vrst, zato jim je popolnoma vseeno ali štopajo velikega jabolčnika ali majhno korenčico. V naravi so polži prenašalci številnih parazitov in bolezni, nekatere so nevarne tudi človeku, zato je zelo pomembno, da z divjimi polži rokujemo izredno previdno. Vsi ti paraziti so potencialno nevarni tudi človeku, toda to ne pomeni, da zdaj moramo zagnati paniko ob vsakem polžku, ki je ilegalno vstopil v naš akvarij.

Kadar o izvoru polža nismo čisto prepričani, se zanj svetuje vsaj šest mesečna karantena. Nasvet: V primeru, da želimo v svoj akvarij naseliti divjega polža, ga moramo imeti v karanteni vsaj eno leto.

Kako polži pridejo v akvarij

V nove akvarije pridejo polži praviloma z rastlinami (večina proizvajalcev rastlin teh ne obdela s fito farmacevtskimi sredstvi, saj lahko ta pomorijo kozice ali druge zaželene polže), mogoč pa je tudi prenos preko uporabljenega filter materiala ali rib. V akvarij jih običajno vnesemo preko izmenjave rastlin med akvaristi. Nekaj vrst je avtohtonih tudi pri nas, mnoge pa so tujerodne, ki so v naše vode zašle po pomoti.

Obstaja pa možnost, da se polži razvijejo iz ribje hrane, predvsem iz tiste, ki vsebuje dodatek alg in med postopkom sušenja ni bila pravilno termično obdelana. To delno drži. Majhni polži pogosto zaidejo v notranjosti filtrov, črpalk in cevi. V primeru, da zaidejo v rotor črpalke, ga lahko poškodujejo, polžje hišice, ki ostajajo na cedilih, pa zmanjšujejo pretoke filtrov.

Najpogostejše vrste v akvarijih in njihove značilnosti

Najpogostejši predstavnik polžev v sladkovodnih akvarijih so svitki (Planorbidae) ter korenčice (Physidae). Svitki so majhni ali srednje veliki vodni polži iz družine Planorbidae. Družina Planorbidae šteje čez 2000 vrst, ki so razporejene v 40 rodov. Svitke v svoj akvarij običajno vnesemo z akvarijskimi rastlinami, kljub temu pa jih lahko kupimo tudi v akvarističnih trgovinah.

Roženi svitek (Planorbarius corneus) je pogosto, gre za srednje velike polže z bočno stisnjeno spiralno zavito hišico. Pri gojenju kozic igrajo pomembno vlogo, saj sluz, ki jo izločajo pozitivno pripomore k razvoju mladih kozic. Navadni svitki (Planorbella duryi) so v akvaristiki veliko pogostejši, običajno zrastejo dosti manjši, nekje od 1 do 2 cm. Najmanjši predstavnik pa je tako imenovani mali svitek (Gyraulus parvus), ki zraste le nekaj milimetrov.

Veliki črtasti jabolčnik (Marisa cornuarietis) spada v družino jabolčnih polžev. Na videz je zelo podoben svitku, toda po anatomiji, prehranjevanju ter razmnoževanju se močno razlikuje od svitkov. Jabolčni polži so zaželeni prebivalci vsakega akvarija, saj pomagajo pri odstranjevanju nezaželenih alg. Ni nevaren za rastline in se ne razmnoži prekomerno, kot ostali polži.

Melanija (Melanoides) so polži s podolgovato in koničasto hiško. Aktivni so ponoči, zato jih čez dan redko opazimo, saj so zakopani v podlagi. Prav to je njihova pozitivna lastnost. Z ritjem ter prekopavanjem peska rahljajo podlago okoli korenin, kar rastlinam omogoča lažjo absorpcijo hranilnih snovi, ter pripomore k zdravju koreninskega sistema. Melanija torej izboljšuje zdravje akvarijskih rastlin. Je dvospolnik, kar pomeni, da za razmnoževanje ne potrebuje drugega predstavnika svoje vrste.

Korenčica slovi kot slab algojedec, odlično pa se obnese kot pobiralec odvečne ribje hrane. Je zelo podoben korenčici, da je dosti večji. Ima velik apetit, posebej mu teknejo alge, ki jih z močno strgačo strga iz površine. Kadar alg ni, se bo brez pomislekov lotil akvarijskih rastlin. Mlakar za gojenje v akvariju načeloma ni primeren, to lahko uspeva le akvaristom, ki dobro poznajo njegovo biologijo.

Koristi polžev v akvariju

• Čiščenje ostankov hrane, odmrlim listov in druge organske snovi.
• Rahljanje podlage okoli korenin pri vrstah, kot je melanija.
• Indikator vodnih parametrov: polži zaznajo amonijak in druge toksine hitreje kot ribe.
• Biološka kontrola alg pri nekaterih vrstah.
• Podpora gojenju kozic z izločki nekaterih vrst svitkov.

Miti in resnica o polžih

Mit 1. Polži so komunalna služba, vendar to delo za sabo nosi posledice. Polži, ki veliko jejo, se tudi veliko razmnožujejo istočasno pa se veliko iztrebljajo. Polžji iztrebki pa za akvarij niso nič kaj manj nevarni od ribjih, kar pomeni, da jih moramo redno čistiti iz akvarija, saj v nasprotnem primeru prispevajo k nastajanju amonijaka, nitritov in nitratov. Nasvet: Ribe hranimo zmerno, toliko, koliko pojedo v času 1 do 2 minuti.

Mit 2. Polži so strupeni, njihova sluz ubije ribe - to nima osnove. Pojavil se je v obdobju, ko so akvariji postali dostopni tudi srednjemu razredu. Danes vemo, da te težave niso povezane s polži, temveč z nepravilno postavljenimi akvariji, biološko ne utečenimi filtri in prenaseljenostjo organizmov. Ob naraščanju amonijaka, nitritov ter nitratov se polži začnejo bolj sluziti in se zbirajo pri vodni gladini, s čimer opozarjajo, da v akvariju nekaj ne štima. Nasvet: Kadar opazimo, da se večje število polžev zbira tik pod vodno gladino, takoj zamenjamo akvarijsko vodo in preverimo delovanje filtrov.

Mit 3. Polži uničujejo filtre - prav gotovo ni akvarista, ki vsaj enkrat ni doživel polža v rotoru črpalke. Vetrnice v večini primerov zdrobijo polžjo hišico, vendar se včasih zagozdi. Med najbolj nadležne "mašilce" filtrov spadajo mali svitki, korenčice in melanije. Nasvet: Filtrirne reže, sesne košare in podobne elemente zaščitimo s filtrirno gobo.

Mit 4. Polži žrejo rastline - mit delno drži. Polže obžirajo le veliki polži iz družine jabolčnih polžev, ki imajo močnejše čeljusti. Manjši akvarijski polži, kot so svitki, melanije in korenčice, bodo zdrave rastline pustili popolnoma pri miru. Z veseljem pa bodo pojedli šibke, gnile ter odpadle liste. Nasvet: Akvarijske rastline za svojo rast potrebujejo hranila, svetlobo in vodo.

Mit 5. Polži se množijo sami od sebe - drži, večina polžev je dvospolnikov, kar pomeni, da je za razmnoževanje dovolj že en sam osebek. Mit 6. Polži nastanejo iz ribje hrane ali ribjega blata - ta mit ne drži. Mit 7. Polži prenašajo bolezni - delno drži, zato z divjimi polži rokujemo previdno.

Mit 8. Akvarij brez polžev ne more funkcionirati - ne drži. Akvarij lahko funkcionira tudi brez polžev, je pa res, da je vzdrževanje akvarija v katerem so polži bistveno lažje, saj polži pojedo odvečno hrano. Nasvet: Polži se množijo ob obilnem hranjenju, če opazimo rast populacije, zmanjšamo hranjenje.

Mit 9. Polži požrejo ribje ikre - delno drži. Polži bodo požrli le ikre nekaterih rib, predvsem majhne ikre killi ribic. Večino iker pa bodo pustili pri miru, razen v primeru plesni. Mit 10. Polži so nevarni za ribe - delno drži; večina polžev ni nevarnih in jih lahko kombiniramo z mnogimi ribami, vendar obstajajo izjeme, kjer sobivanje ni priporočljivo.

Mit 11. Polži so občutljivi na spremembe parametrov - drži, polži izredno hitro zaznajo že najmanjše spremembe v vodnih parametrih, zato se lahko z opazovanjem polžev v akvariju izognemo večjim tragedijam. Toda kljub občutljivosti so zelo trdoživi in običajno prenašajo veliko večje koncentracije strupenih snovi v primerjavi z ribami. To pomeni, da strupene snovi zaznajo hitreje kot ribe, zato ribe pogosto poginejo prej.

Nadzor številčnosti in preventivni ukrepi

Prvi in najpomembnejši ukrep pri omejevanju populacije je odprava vzroka. Začnemo lahko pri rastlinah, ki so praviloma velik vir hrane za polže. K redni skrbi akvarija tako spada tudi rezanje rumenih listov ter redno striženje stebelnic. Ko opravimo vrtno vrtnarjenje, je čas, da preverimo, ali hranimo ribe v primernih količinah.

Za razkuževanje rastlin lahko uporabimo arekino (5% raztopino pripravimo tako da zmešamo 19 delov vode in 1 del arekine. Rastline pomočimo za nekaj sekund) ali hipermangan (v vodi raztopimo toliko hipermangana, da je voda rahlo obarvana). Večina proizvajalcev rastlin ponuja rastline in vitro in klasične košarice; in vitro rastline so gojene v posodicah s posebnim hranilnim gelom, zato polžev tam ne najdemo.

Za odstranjevanje polžev lahko uporabimo pasti, ali v akvarij dodamo košek kumarice / bučke. Med akvarijskimi prebivalci obstaja kar nekaj vrst, ki se prehranjujejo s polži. Za manjše akvarije so zlasti primerne pogovorno imenovane Helence (Anentome helena). Gre za do 3 cm velike plenilske mesojede polže, ki tako v naravi kot akvariju lovijo manjše polže. Drug, pogosto uporabljan plenilec, so činklje. Rilčaste činklje (Chromobotia macracanthus) so pogosto naseljene v premajhne akvarije z namenom kontrole nad nezaželenimi polži.

Sredstva proti polžem delujejo na osnovi bakra, ki je strupen za večino nevretenčarjev, med katere spadajo polži (žal pa tudi kozice in raki). Ribam pripravki niso nevarni, so pa nevarni za prej omenjene kozice in druge vrste polžev - tako ob samem dodajanju, kot tudi nekaj mesec po njem, saj manjši del bakra kljub menjavi ostane v vodi.

Praktični nasveti za vzdrževanje

• Redno odstranjujte odmrle liste in ostanke hrane.
• Hranite ribe zmerno: toliko, koliko pojedo v 1-2 minuti.
• Uporabite filtrirne gobe za zaščito sesalnih košar in rež.
• Opazujte obnašanje polžev kot indikator kakovosti vode.
• Razmislite o karanteni za divje uvožene polže (vsaj 6-12 mesecev).
• Če želite popolnoma brez polžev, uporabite preventivno razkuževanje rastlin in pazite na izvor rastlin in dekoracij.

Tabela: primerjava izbranih vrst

Osebna percepcija igra veliko vlogo pri vrednotenju polžev v akvariju. Torej, ko govorimo o svitkih ter podobnih polžih in o njihovih pozitivnih ter negativnih vplivih na akvarij, je to vprašanje predvsem naše percepcije. Če so nam polži všeč, jih bomo gojili v zmernem številu, prav tako pa jih bomo gojili tudi takrat, ko bomo želeli z akvarijem manj dela. Mnogi jih gojijo preprosto zato, ker so lepi, konec koncev so svitki edini akvarijski polži, pri katerih smo dosegli različne barvne variacije.

tags: #akvarijski #polzi #zarodek