Eden najbolj vznemirljivih trenutkov v prvem letu življenja je, ko dojenček izgovori svojo prvo besedo. Prva beseda je poseben mejnik v razvoju dojenčka. Za starše je to čaroben dogodek, saj pomeni, da otrok vstopa v svet jezika in komunikacije. A pot do tega trenutka se začne veliko prej - že s prvimi glasovi, jokom in brbljanjem.
Potek dojenčkovega sporazumevanja in prve faze razvoja
Novorojenček komunicira najprej z jokom, s katerim izraža potrebe in čustva. Prve 3 mesece otrokova mama že prepozna različne vrste joka, pojavijo se tudi prvi kriki in nasmeh. Najprej je dojenčkov način glasovne komunikacije omejen na jok, kasneje se mu pridruži gruljenje in nato bebljanje. Od 3. do 9. meseca otrokova groba motorika in govorila postajajo vse bolj spretni, zato se pri otroku zasliši prva igra z govorili, s čimer začne nenamerno sprožati kopico glasov.
Okoli 2. meseca starosti pa začne proizvajati prve glasove, ki niso jok - to so glasovi zadovoljstva, kot je gugutanje. Takrat se prvič pojavijo melodije v njegovem “govoru”, ki spominjajo na petje. Pri približno 6 mesecih se pojavi brbljanje: otrok ponavlja zloge, kot so “ba-ba”, “da-da” ali “ma-ma”.
Predbesedno obdobje (do približno enega leta)
V razvoju ločimo dve obdobji, in sicer ‘predbesedno’ (do približno enega leta) in besedno. Predgovorno obdobje se začne 10 tednov pred rojstvom in se zaključi do drugega leta starosti. Najprej je dojenčkov način glasovne komunikacije omejen na jok, kasneje se mu pridruži gruljenje in nato bebljanje. BeBLjanje se pojavi po petem mesecu, med šestim in desetim mesecem starosti pa postane bolj pogosto in raznoliko.
Bebljanje se sliši kot ponavljanje niza samoglasnikov in soglasnikov, npr. ma-ma-ma. Bebljanje pogosto zamenjamo za dojenčkovo prvo besedo. Bebljanje postaja z meseci čedalje bolj podobno govoru, vendar z njim dojenček še ne izraža pomena. Glasove proizvaja tudi, kadar je sam - t. i. govorne igre. V tem obdobju bebljajo vsi otroci vseh kultur, bebljajo pa tudi gluhi otroci.
Mejniki v prvem letu
Seveda je pot govora pri vsakem dojenčku drugačna, vendar obstajajo skupni znaki in stopnje, na katere moramo biti pozorni med razvojem njihovega jezika. Obstaja časovni okvir, v katerem dojenčki izgovorijo svojo prvo besedo, pravi logopedinja Jocelyn Wood: "Na splošno dojenčki izgovorijo svoje prve besede med 9. in 12. mesecem starosti." Vse je povsem normalno, saj nekateri otroci začnejo že pri devetih mesecih, drugi pa šele po prvem letu.
Do 6. meseca
Večina dojenčkov začne redno brbljati okoli šestega meseca, pri tem pa ustvarjajo kratke soglasniške-samoglasniške zvoke, kot so ba-ba, ma-ma in da-da. V tem obdobju dojenček hitro osvaja sprejemni jezik, kar pomeni jezik, ki ga razume, čeprav ga še ne zna izgovarjati. Poskusne študije so pokazale, da lahko dojenčki že pri šestih mesecih povežejo besedo 'mama' z nego, ki jo nudijo njihovi starši.
Do 9. meseca
Pri tej starosti začnejo dojenčki združevati zvoke v večzlogovne tvorbe, kot je 'ba-da-ma'. Razumejo veliko več jezika, kot ga lahko proizvedejo pri tej starosti - predvsem zato, ker dojenčki še nimajo dovolj razvitega motoričnega nadzora, da bi tvorili besede z usti. Pri devetih mesecih pa se v možganih zgodi ena taka transformacija ali selektivni pristop in otrok kar naenkrat začne bolje prepoznavat, se odzivati na besede maternega jezika.
Do 12. meseca
Pripravite se na nežne zvoke 'mama' in 'dada'. Dojenčki izgovorijo svojo prvo besedo okoli 12. meseca starosti in govorijo bolj jasno ter imajo več besed okoli 18. meseca. Prve besede bodo tiste, ki so najbolj pogoste v otrokovem svetu, to so imena živil (banana, jabolko, mleko), igrače (žoga, dojenček, avto), pomembni ljudje (mama, tata, ime ljubljenčka ali bratca/sestrice) ali besede iz poznanih rutin (še, moje ali konec).
Kdaj dojenček začne govoriti bolj redno
Poleg čebljanja pri šestih mesecih, ko dojenčki začnejo preizkušati jezikovne zvoke, ne bodo izgovorili svojih prvih besed do približno enega leta starosti - seveda imajo že od rojstva svoje načine za sporazumevanje z vami, na primer jok, brbljanje, vzdihovanje, smeh. Kdaj pa začne dojenček govoriti bolj redno? To se lahko razlikuje od otroka do otroka.
Vseeno pa so nekateri mejniki približno pričakovani: prva beseda se običajno pojavi med 8. in 15. mesecem starosti. Otrok običajno začne govoriti svoje prve besede med 10. in 14. mesecem starosti. Nekateri otroci začnejo že pri devetih mesecih, drugi pa šele po prvem letu.
Kako lahko starši spodbujajo razvoj govora pri dojenčku?
Dojenčki so naravno usmerjeni k učenju jezika. Ključ je v interakciji in zabavi, saj je vsaka interakcija priložnost, da jim učite jezik. Bolj ko se bo dojenček spoznal z zvoki in besedami v jeziku, bolj bo imel željo, da poskusi tudi sam.
- Govorite, govorite in še več govorite. Raziskave kažejo, da je količina pogovora z vašim otrokom neposredno povezana z številom besed, ki jih otrok nauči. Ne glede na to, kaj počnemo - ga hranimo, kuhamo za družino, preoblačimo posteljnino - pripovedujmo mu o tem, kaj delamo, kam bomo pozneje šli ali kdo bo prišel na obisk.
- Poimenujte in ponavljajte stvari. Imenovanje stvari pomaga dojenčku povezati besedo z objektom, še posebej, če on ali ona pokaže zanimanje zanj. Ponovite in poimenujte: če otrok pokaže na igračo, jo poimenujte in dodajte opis.
- Uporabite imena namesto zaimkov. Da bi dojenčku pomagali začeti govoriti, uporabite specifično ime, ko omenjate osebo, kot na primer "očka", namesto da rečete "on".
- Jasno izgovarjajte besede. Dojenčku lahko pomagate pri učenju govora tako, da govorite počasi in jasno izgovarjate različne zvoke, ki sestavljajo specifične besede.
- Petje in branje. Obstaja razlog, da je branje knjig in petje pesmi stoletna praksa. Materin glas je v tem obdobju do svojega otroka zelo speven, melodičen z visoko intonančnimi toni ("motherese").
- Dajte dojenčku čas za odgovor. Govorjenje je dojenčkom nekaj novega, zato potrebujejo čas, da procesirajo, kar jim govorite, in da premislijo, kako naj premikajo usta, da bodo izgovorili pravilen odgovor.
- Spodbujajte posnemanje. Ko ste z dojenčkom, opisujte, kaj počnete in poskrbite, da uporabljate specifične besede. Tako mu pomagate poimenovati svet okoli njega.
- Izklopite TV. Tudi izobraževalni programi ne morejo nadomestiti preprostega pogovora z dojenčkom, ko gre za učenje jezika.
Praktični nasveti in igre za vsakdanjo spodbudo
Otroci ljubijo igro. Učenje zastavite kot igro in otrok bo zanj motiviran. Govor krepijo izštevanke, to so kratke pesmice, ki se nanašajo na otrokove dele telesa, ponavadi prstke. Ne pozabimo na slikanice. So najboljši pospeševalec otrokovega osvajanja jezika, seveda pod pogojem, da jih otrok lista v družbi odraslega, ki dejavnost ‘potegne’ na višjo raven.
Priskrbimo si veliko škatlo. Vanjo zložimo vrsto predmetov, od gospodinjskih do igrač in podobnega. Eno stvar za drugo naj otrok vleče iz škatle in jih poimenuje. Plošče z otroškimi pesmicami so tudi dobra izbira. Otrok hitreje osvaja besede s področja, ki ga veseli.
Kdaj poiskati pomoč
Pomembno je, da si zapomnite, da obstaja širok razpon normalnega razvoja pri učenju jezika. Bodite potrpežljivi, saj dojenčki govorijo v svojem tempu. Če otrok pri 12 mesecih še ne brblja, se ne odziva na zvoke ali ne kaže zanimanja za komunikacijo, se je smiselno posvetovati s pediatrom. Če otrok v tem obdobju ni »klepetav«, se ne zanima za okolico ali posamezne igrače, se ne odziva oziroma ne razume svojega imena, ni pravega očesnega kontakta idr., je posebna skrb strokovnjakov.
V kolikor niso prepričani ali otrokov govorno-jezikovni razvoj poteka v skladu s pričakovanji, se lahko po nasvet obrnejo na otrokovega pediatra, ki po potrebi izda delovni nalog za logopeda. Logopedi so strokovnjaki, ki obširno ocenijo otrokovo stanje govorno-jezikovne komunikacije.
Vpliv okolja in socialno-ekonomski dejavniki
Razvoj govora in besednjaka je v veliki meri odvisen tudi od socialno ekonomskega položaja družine, v kateri otrok odrašča. Redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek opozarja, da so prva tri leta življenja ključna in da je v razvoju nekatere stvari nemogoče nadoknaditi kasneje, tudi če bi se okoliščine družine morda izboljšale. "Razvoja besednjaka ne moremo nadoknaditi kasneje, ko je otrok na primer zadnje leto pred vstopom v šolo. Tudi dober vrtec, dobra vzgojiteljica ne more nadoknaditi razvoja besednjaka, ki bi moral potekati v otrokovem družinskem okolju v obdobju od enega do treh let."
"Veliko študij na svetu kaže, da je razlika v obsegu besednjaka otrok, starih od 12 do 36 mesecev, ki prihajajo iz socialno ekonomsko spodbudnega okolja in takih iz šibkega revnega okolja, do ene tretjine obsega besednjaka. Njihov besednjak je tudi v tej starosti za 300 ali več besed manjši." Življenje v hudi revščini ima lahko neposreden učinek, saj starši z nizko izobrazbo komunicirajo tudi približno za eno tretjino manjkrat kot starši z visoko izobrazbo.
Dobra rešitev je vrtec, priporoča Umekova. Raziskave so tudi v Sloveniji pokazale na velik vpliv vrtca na razvoj besednjaka malčkov iz šibkega socialnega okolja, ki so bili vključeni v program vrtca s prvim letom starosti.
Teoretični pogled na osvajanje jezika
Obstaja več teorij o tem, kako otrok osvaja jezik. Znani ameriški jezikoslovec Noam Chomsky in njegovi somišljeniki menijo, da je zmožnost za osvajanje jezika prirojena, spodbudi pa jo okolje. Na jezik gledajo kot na sklop pravil, ki jih mora otrok šele spoznati. Obstaja tudi kognitivna teorija, ki razvoj govora utemeljuje z razvojem mišljenja; Jean Piaget je bil prepričan, da je mišljenje pogoj za razvoj govora, se pravi, da šele človeški razum ustvari pogoje za govor.
Priporočila za starše - povzetek praktičnih korakov
- Govorite z dojenčkom pogosto in jasno, uporabljajte imena ljudi in predmetov.
- Pojte in berite slikanice - materin spevni ton pomaga pri razumevanju jezika.
- Ponovite zvoke in besede, ko dojenček brblja, ter mu dajte čas za odgovor.
- Izključite pasivno gledanje televizije kot nadomestek za neposredno komunikacijo.
- Uporabljajte igre, izštevanke in predmete za poimenovanje, da obogatite njegov besednjak.
- Če opazite znake zaostajanja, se posvetujte s pediatrom ali logopedom.
Seganje po igrači na boku
Opomba
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.