Vpliv dojenja na imunski sistem dojenčka

Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčkov, dojenčkov in malih otrok. Materino mleko je najboljše in največ, kar lahko mati nudi otroku. Dojenje ima za zdravje in razvoj dojenčka neprecenljivo vrednost.

Sestava materinega mleka in imunska zaščita

Sestava materinega mleka je za otroka najboljša, ker je edinstvena in neponovljiva. Beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati točno ustrezajo potrebam otroka. Materino mleko vsebuje tudi potrebne vitamine, mineralne snovi in encime. Imunoglobulini v materinem mleku ščitijo otrokov imunski sistem; materino mleko otroka ščiti pred okužbami in pred alergijo.

Dojenčka je treba redno dojiti že prve dni po porodu, da dobi mlezivo, ki je sestavljeno iz vode, beljakovin, mineralov in vsebuje protitelesa, ki dojenčka varujejo pred številnimi infekcijami. To mleko je še redko, vodeno in dojenčka predvsem odžeja, kasneje pa mleko postane bogatejše in vsebuje veliko beljakovin.

Mehanizmi prenosa imunosti

Preko mleka otrok dobiva materina protitelesa, ki ga ščitijo pred različnimi okužbami in pomagajo graditi njegov imunski sistem. Do sedaj so znanstveniki menili, da gre ob dojenju zgolj za prenos protiteles. Zdaj pa se je izkazalo, da mehanizem poteka tudi preko belih krvnic celic (levkocitov).

Raziskava, ki so jo na miših izvedli na Univerzi Cape Town, je pokazala, da z dojenjem na otroka prehaja imunost za okužbe, ki jih je mati preživela, in da ta zaščita traja vse življenje. Raziskovalci so s testi na miših ugotovili, da slednje imunost zoper okužbe, ki so jih prebolele, med dojenjem prenašajo na potomce. Zaščita ne traja samo v času dojenja, pač pa vse življenje, mehanizem poteka pa je preko belih krvnic celic (levkocitov).

Pri ljudeh česa podobnega sicer še niso dokazali, so pa raziskovalci prepričani, da je to samo še vprašanje časa. “Kolikor nam je znano, je to prvi dokaz, da lahko okužba matere pred nosečnostjo prenese večletno celično imunost na potomce,” je dejal vodilni raziskovalec dr. William Horsnell iz Univerze Cape Town.

Trajanje zaščite in vpliv cepljenja mater

Do sedaj je veljalo, da zaščita traja tako dolgo, kot mati doji. Zadnje ugotovitve kažejo, da je to obdobje bistveno daljše: zaščita traja mnogo let, v nekaterih primerih celo vse življenje. Vendar mati na otroka prenaša imunost samo za tiste okužbe, ki jih je sama preživela.

Adam Cunningham je opozoril, da izpostavljenost matere infekciji lahko trajno spremeni imunost pri otroku. Trenutno je cepljenje mater zelo pomembno za povečanje zaščite novorojenčkov pred okužbami, vendar se šteje, da je ta zaščita prehodna. Če se bo tudi pri ljudeh izkazalo, da je zaščita trajna, bi to lahko privedlo do oblikovanja novih cepiv.

Klinične koristi za dojenčka

Dosedanje raziskave so pokazale, da dojenje zmanjša tveganje za okužbe dojenčka, drisko in bruhanje, smrt otrok, levkemijo ter tudi za bolezni srca in ožilja v odrasli dobi. Materino mleko namreč krepi dojenčkov imunski sistem, zagotavlja zaščito pred nalezljivimi boleznimi in dihalnimi okužbami ter preprečuje kronične bolezni kasneje v življenju.

• manj drisk in okužb
• manj vnetij ušes
• manj alergij
• manj diabetesa in nekaterih vnetnih črevesnih bolezni
• nižje tveganje za nekatere vrste raka
• dolgotrajna imunska zaščita in pravilnejši razvoj imunskega sistema

Razvijanje imunskega sistema od nosečnosti naprej

Odpornost otroka se začne v maternici. Ko je otrok še v maternici, prejema preko posteljice materine imunoglobuline, ki pomagajo zaščititi otroka proti okužbam v prvih mesecih življenja. Vendar le-ti počasi izginejo iz otrokovega telesa in takrat začne otrok sam proizvajati svoje lastne imunoglobuline. In ravno materino mleko predstavlja nove zaloge imunoglobinov, ki ščitijo otroka pred boleznimi.

Imunski sistem ob rojstvu ne deluje samostojno, vendar je odvisen od protiteles v materini posteljici ter od prvega mleka po porodu, kolostruma. Materino mleko krepi odpornost.

Praktični nasveti za močnejši imunski sistem nosečnic in doječih mater

Nosečnice in doječe matere zaradi svojega posebnega stanja niso imune na okužbe, bakterije in viruse. Kaj lahko nosečnica ali doječa mati naredi za to, da bo njen imunski sistem deloval bolje?

1. Dovolj spanja. Svetuje se med 7 in 9 ur spanja, čeprav je to včasih zelo težko doseči; tudi pol ure počitka šteje.
2. Izogibanje stresu. Stres igra pomembno vlogo pri poslabšanju imunskega sistema; pomagajo dihalne tehnike, joga in meditacija.
3. Zdrava in raznovrstna prehrana. Pomembna za počutje in vpliva na sestavo materinega mleka. Najpomembnejši vitamin za imunski sistem je vitamin C.
4. Redna telesna aktivnost. Znižuje raven stresa, deluje protivnetno in izboljšuje splošno počutje.
5. Zadostna hidracija in vlaženje sluznic. Priporoča se 8 kozarcev oziroma 2 litra vode na dan; doječe matere potrebujejo še nekoliko več tekočine.
6. Primerna dopolnila in zdravila. Vitaminsko-mineralni pripravki, namenjeni nosečnicam in doječim materam, lahko odpravijo pomanjkanja. Paracetamol je primeren pri povišani temperaturi; ibuprofen je možen pri doječih materah.
7. Cepljenje proti gripi. Priporočljivo za nosečnice; zmanjšuje tveganje hudih zapletov in prenaša imunost na dojenčka za prvih 6 mesecev.

Podpora dojenju in pomen zgodnje prakse

Strokovnjaki, Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef priporočajo izključno dojenje do šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti ali dlje, če mati in otrok želita. Torej ni nobenega razloga, da bi bil materin odhod v službo razlog za prekinitev dojenja.

Novorojenčku je dobro omogočiti prvo dojenje 30 minut po porodu, da dobi mlezivo. Prve dni po porodu je mleka še bolj malo, otrok pa zaradi majhnega želodčka potrebuje pogosto hranjenje; število podojev je lahko visoko, tudi do 12 znotraj 24 ur. Količina mleka je najbolj odvisna od števila in dolžine podojev - pogosto pristavljanje je pomembno prav zaradi vzpostavitve odnosa ponudba-povpraševanje.

Velik pomen ima zdravstvena vzgoja: izobraževanje nosečnic o dojenju, priprava načrta dojenja in dostopnost usposobljenega zdravstvenega osebja v porodnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Podpora po odpustu iz porodnišnice, kot so podporne skupine in svetovanje svetovalk za dojenje, pogosto ključna pri premagovanju začetnih težav.

Težave in pogoste zmote

Po podatkih v strokovni literaturi je zelo nizek delež mater, ki nimajo dovolj mleka za svojega otroka - razlog so lahko nekatere bolezni ali zdravila. Mnogokrat gre namreč za navidezno pomanjkanje mleka, ki nastane zaradi materine napačne razlage otrokovega vedenja, kot na primer otrokova zahteva po pogostem dojenju ali pa če je otrok še vedno nemiren po prenehanju dojenja.

Če ima mati občutek, da nima dovolj mleka, je v veliko primerih pomoč svetovalke za dojenje, pediatra ali doule odločilna za uspeh. Primer iz prakse: mati je po težavnem obdobju začela dodajati stekleničko in čutila neuspeh, vendar je po posvetu s svetovalko za dojenje ter pediatrično in podporno ekipo dojenje steklo.

Dolgoročne koristi dolgega dojenja

Raziskave in izkušnje kažejo, da dolgo dojenje (2-4 leta ali več) prinaša številne prednosti. Otrok s podaljšanim dojenjem pridobi odlično imunološko zaščito in podporo imunskemu sistemu, kar pripomore k temu, da se imunski sistem vzpostavi kar najbolj pravilno in ni izčrpan zaradi številnih bolezni. Dolgo dojeni otroci imajo manj drisk, infekcij, alergij in dolgotrajno znižano tveganje nekaterih kroničnih bolezni.

Številne kulture po svetu tradicionalno dojijo dlje; svetovni antropologi so dokazali, da je normalno trajanje dojenja in odstavljanje med 2. in 7. letom, svetovno povprečje dojenja pa je približno 4 leta. Svetovna zdravstvena organizacija WHO in UNICEF priporočata dojenje do najmanj drugega leta.

Vpliv dojenja na mater

Dojenje prinaša številne prednosti tudi za mater: boljše krčenje maternice po porodu, podaljšana zaščita pred novo nosečnostjo (latacijska amenoreja), doječa mati hitreje izgublja med nosečnostjo pridobljene kilograme, manj možnosti za nastanek raka dojke in jajčnikov, manj osteoporoze. Pri dojenju se sproščajo hormoni, zaradi njih se mati bolje počuti in lažje skrbi za otroka.

Novejše raziskave s tega področja dokazujejo tudi, da ima ženska, ki doji, v kasnejšem obdobju življenja manj možnosti za nastanek bolezni, vezanih na metabolizem, predvsem diabetesa tipa 2. Prednost za mater je tudi ta, da ima topel in neoporečen obrok hrane za otroka vedno na voljo.

Psihološki in družbeni vidiki dojenja

Dojenje ni samo prehrana, temveč tudi zelo intimen čustveni odnos med materjo in otrokom. Pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti: otrok vidi, občuti, sliši, voha in okuša mater. Telesni stik z materjo otroka pomiri, dojenje nudi bližino, varnost in zadovoljevanje čustvenih potreb.

V moderni družbi so razlike v dojemanju dojenja velike; nekateri menijo, da je podaljšano dojenje problematično, vendar raziskave ne potrjujejo škodljivih posledic za otrokovo psiho. Številne generacije in kulture so dojile otroke dlje in otroci so razvijali normalno socialno funkcionalnost.

Praktični napotki za uspešno dojenje

• Za sintezo mleka je pomembna pravilna tehnika dojenja, čim pogostejše dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu, in sicer iz obeh dojk.
• Dovolj počitka, psihična umirjenost, dovolj tekočine in ustrezna prehrana - potrebe po energiji se povečajo (približno dodatnih 750 kcal na dan) in veča se potreba po beljakovinah, kalciju, maščobah, vitaminih in mineralih.
• Izogibanje alkoholu, pretiravanju s kavo in gaziranim pijačam; uživanje več sadja, zelenjave, žit in hrane beljakovinskega izvora.
• Če se pojavi bolezen ali vprašanje o zdravilih v času dojenja, naj farmacevt preveri varnost zdravila in svetuje nefarmakološke ukrepe.
• V porodnišnici naj zdravstveni delavci pomagajo pri prvem dojenju 30 minut po porodu ter predstavijo tehnike dojenja in načine ohranjanja mleka.

Podpora družbe in zdravstvenega sistema

Cilj mednarodnega tedna dojenja je zagotoviti zdravstveni sistem, ki podpira dojenje z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki. Organizatorji pozivajo zdravstvene ustanove, da imajo pisne politike dojenja, zagotavljajo usposabljanje osebja, spodbujajo dojenje v porodnišnicah (sobivanje matere in novorojenčka 24 ur dnevno) in podpirajo ustanovitev podpornih skupin po odpustu iz bolnišnice.

Kadar dojenje ne steče in iskanje pomoči

Odločitev o dojenju je stvar vsake posamezne matere. Velikokrat matere kasneje po porodu povedo, da so se v nosečnosti preveč osredotočile na pripravo na porod, premalo pa na dojenje. Morda je dobro, da si pripravijo tudi načrt za dojenje, kjer razmišljajo tudi o tem, kako ravnati, če dojenje ne steče po pričakovanjih.

Vedno je pomembno, da poiščejo pomoč: svetovalke za dojenje, pediatri, farmacevti in doule so na voljo. V Lekarnah Maribor najdete farmacevtke svetovalke, ki vam bodo z veseljem svetovale, kako okrepiti imunski sistem in pozdraviti prehlad med nosečnostjo ali dojenjem.

Kratek povzetek in priporočila

Dojenje je najbolj zdrav način prehranjevanja otroka in ima številne koristi za njegovo zdravje in imunski sistem. Materino mleko krepi dojenčkov imunski sistem, vsebuje protitelesa in imunske celice ter zagotavlja zaščito pred številnimi akutnimi in kroničnimi boleznimi. Podpora, izobraževanje in dostop do svetovalcev so ključni za uspeh dojenja; če se pojavljajo težave, iskanje strokovne pomoči pogosto prinese rešitve. Svetovne organizacije priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev in dojenje ob dopolnilni hrani do drugega leta ali dlje po želji matere in otroka.

tags: #dojenje #in #oslabljen #imunski #sistem