Kako preveriti, ali ima dojenček vročino in znaki pregrevanja

Ko dojenček deluje bolan - kašlja, ima rdeče madeže, solzne oči ali je razdražljiv - je prvi korak preveriti telesno temperaturo. Vročina je vedno znak, da se telo spopada z boleznijo; predstavlja obrambni mehanizem, ki pospeši presnovo in zmanjša razmnoževanje povzročiteljev bolezni. Vendar pa dojenčki termoregulacijo še ne obvladajo popolnoma, zato so posebej dovzetni za pregrevanje in podhladitev. Pomembno je poznati, kako pravilno izmeriti temperaturo, kdaj ukrepati in katere znake pregrevanja ali resne bolezni ne smete spregledati.

Kdaj in zakaj merimo telesno temperaturo

Telesna temperatura niha glede na čas dneva (najvišja okoli 18. ure, najnižja okoli 4. ure zjutraj) in se lahko poviša tudi po obroku, ker je za prebavo potrebna energija. Če ima vaš otrok vročino, mu jo merite zjutraj in zvečer. Vročina se pojavi pri številnih vzrokih: vnetju, virusni ali bakterijski okužbi, motenem izločanju vode ali soli, ali če je pretoplo oblečen. Nekateri otroci dobijo vročino že zaradi malenkosti, drugi pri hudih boleznih le rahlo povišano temperaturo. Vročina pri dojenčku je obrambni mehanizem, do katerega običajno pride ob okužbi z virusi ali bakterijami.

Normalne vrednosti in kdaj govorimo o vročini

Povprečna normalna temperatura je med 36,7 °C do 37,3 °C, vendar se vrednosti nekoliko razlikujejo glede na način merjenja: pod pazduho (aksilarno), v ušesu ali rektalno (v ritki). O povišani telesni temperaturi govorimo takrat, ko temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesu 37,5 °C, v ritki (rektalno) nad 38 °C. Za visoko temperaturo se običajno šteje 38 °C ali več.

Kako pravilno meriti temperaturo pri dojenčkih

Pri dojenčkih do šestega meseca je najzanesljivejše rektalno merjenje v zadnjični odprtini. Pri tem rokovanju upoštevajte naslednje postopke:

• Dojenčku položite na hrbet in mu nežno dvignite noge.
• En gleženj močno držite med palcem in kazalcem, drugega med kazalcem in sredincem iste roke.
• Z drugo roko vstavite termometer v zadnjično odprtino približno en centimeter globoko.
• Termometer držite kot svinčnik; z živosrebrnim oziroma galijevim termometrom merite tri minute.
• Majhen otrok se pogosto brani; v tem primeru ga položite s trebuhom navzdol v vaše krilo, noge močno primite in upognite zgornji del otrokovega telesa preko vašega kolena.

Pri otrocih, starejših od šestih let, lahko telesno temperaturo merite v podpazduhi; merjenje z živosrebrnim termometrom traja sedem minut. Oralno merjenje (v ustih) je možno pri starejših otrocih, vendar pri močnem prehladu ni primerno, saj otrok ne more dihati skozi nos. Digitalni termometri šele s signali označijo končano merjenje in so danes pogosta izbira.

Kateri termometer izbrati

• Stekleni termometri vsebujejo galij ali obarvan alkohol; so preprosti in relativno natančni.
• Digitalni termometri z zvočnim ali optičnim signalom so praktični in hitri.
• Infrardeči (ušesni) termometri izmerijo temperaturo na bobniču v nekaj sekundah.
• Elektronski brezkontaktni termometri (čelo) so uporabni za merjenje v spanju; upoštevajte navodila proizvajalca in razdaljo 0,5-3 cm.

Znaki, da gre za vročino ali pregrevanje

Dojenček ima lahko enega ali več simptomov: nemir, razdražljivost, utrujenost, zaspanost. Ob hitrem porastu temperature ali visoki vročini ga lahko trese mrzlica. Lahko zavrača dojenje ali hranjenje, ima pordelo kožo, vroče čelo in telo, medtem ko so okončine hladne na otip; utrip srca je povišan in diha hitreje. Kadar je dojenčku prevroče, se pogosto poti na predelu tilnika ali trebuh, poskuša odejico z nogo odstraniti in opozarja z jokom.

Dodatni opozorilni znaki - kdaj k zdravniku

Pri novorojenčkih in dojenčkih mlajših od treh mesecev je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku, saj lahko povišana temperatura označuje resno okužbo. Prav tako obiščite zdravnika, če:

• je temperatura dlje kot 3 dni;
• se pojavijo znaki, sumljivi za bakterijsko okužbo (stokanje, mrzlica, boleč jok, apatičnost, izpuščaj, bruhanje);
• če je otrok tudi ob nižji temperaturi zaspan, zmeden, ne pije dovolj;
• pri novorojenčkih in dojenčkih mlajših od treh mesecev ob vročini nad 38 °C;
• pri otrocih mlajših od 6 mesecev z vročino nad 39 °C;
• pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C.

Če otrok starejši od treh mesecev ima temperaturo pod 38,5-39,0 °C, je živahen, dobro pije in dovolj lula, ga skrbno opazujte in počakajte s simptomatskim zdravljenjem. Blago povišana temperatura običajno pomaga pri premagovanju okužbe in je zato je ne zniževajte takoj, razen če obstajajo posebne indikacije (npr. zgodnji napadi krčev, resne prirojene bolezni).

Kako ukrepati pri povišani temperaturi in pregrevanju

Osnovni ukrepi za lajšanje in zniževanje vročine so:

• hlađenje z mlačno vodo (kopanje v mlačni vodi, brisanje z mlačno krpo ali ovitki z mlačno vodo);
• odstranjevanje odvečne obleke (otroka oblecite le toliko kot sebe, dodajte le eno plast več);
• hladni obkladki na čelo ali predelih velikih žil (vrat, pazduhe, dimlje) pri vročinski izčrpanosti; nikoli ledeno mrzla voda;
• več tekočine, pogoste doje ali ORS pri driski oziroma izgubi tekočine;
• zagotovite počitek in prezračite prostor; temperatura sobe naj bo 20-22 °C;
• pri temperaturi nad 38,5 °C ali če je otrok nerazpoložen in neješč, se po nasvetu zdravnika uporabijo antipiretiki (paracetamol, ibuprofen) v primerni dozi in obliki.

Pri visoki vročini, tresenju ali vročinskih krčih morate vročino znižati takoj. Zniževanje vročine pri kroničnih bolnikih ali pri otrocih s težkimi prirojenimi srčnimi napakami je nujno, saj jih vročina lahko ogrozi. Hkrati pa ne smemo z nenačrtovanim zniževanjem temperature prikriti klinične slike resne okužbe in odložiti vzročno zdravljenje.

Stopnje pregrevanja in nujni ukrepi

Pregrevanje organizma se lahko razvija v več stopenj:

1. Dehidracija: znaki so utrujenost, vrtoglavica, žeja, temno rumen urin, lahko krči. Ukrepi: hlajenje (ne ledeno), pitje tekočine, rehidracija.
2. Vročinska izčrpanost: zaradi hujše izgube tekočine in soli pride do slabosti, glavobola, bruhanja, bledosti, hitrega šibkega pulza; temperatura lahko doseže do 40 °C. Ukrepi intenzivnejše hlajenje in nadomeščanje tekočin; če se stanje ne izboljša v eni uri, poiščite zdravniško pomoč.
3. Vročinska kap: življenjsko ogrožajoče stanje, temperatura nad 40,5 °C, izguba regulacije toplote, suha rdeča koža, pospešen pulz in plitvo dihanje, možne motnje zavesti, krči. Potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč (klic 112) in hlajenje do prihoda reševalcev.

Kako ugotoviti, ali je dojenčku pretoplo ali prehladno

Najbolj zanesljiv način je potip kože na predelu tilnika, prsnega koša ali trebuščka. Nikoli ne merite z dotikom rokic ali nogic, saj so te lahko hladnejše, četudi je otrok topel. Če je otrok pretopel, bo koža na tilniku ali trebuhu topla in potna - odstranite en sloj oblačil. Dojenček se pri pregrevanju pogosto odzove z jokom, kar dodatno dvigne telesno temperaturo, zato je pomembno hitro ukrepati in preverjati stanje.

Idealna sobna temperatura in oblačenje

Najugodnejše okolje za novorojenčka je toplotno nevtralno okolje, kjer otrok porabi najmanj energije za vzdrževanje temperature. Priporočena temperatura sobe, v kateri novorojenček spi, je 20-22 °C; kopalnica naj bo nekoliko toplejša (24-25 °C). Posteljice ne postavljajte ob radiator, okno ali vrata, da se izognete prepihu ali lokalnemu pregrevanju. Med spanjem naj dojenček ne nosi kape v zaprtih prostorih.

Da ne bi dojenčka premalo ali preveč oblekli, velja pravilo: oblecite ga v toliko plasti kot sebe plus eno plast. Za spanje je priporočljivo uporabiti spalno vrečo za dojenčke namesto težkih odej, da preprečite pokrivanje obraza in pregrevanje.

Srčni utrip, dihanje in drugi spremljajoči znaki

Če ima otrok vročino ali slabo prekrvavitev, izmerite tudi srčni utrip. Pulz najlažje merite na notranji strani zapestja v vdolbini ob palčni blazinici; položite konico kazalca, sredinca ali prstanca v to vdolbino, palec podprite zapestje in štejte udarce 15 sekund, rezultat pomnožite s 4, da dobite utrip na minuto. Hitrost utripa je odvisna od starosti in aktivnosti - pri vročini in po telesnem naporu utrip hitreje.

Posebnosti pri novorojenčkih

Novorojenček uravnava telesno temperaturo veliko manj učinkovito kot odrasel; termoregulacijski mehanizmi in znojnice niso popolnoma razviti. Zato novorojenčki hitreje izgubljajo ali pridobivajo toploto iz okolja in potrebujejo več pomoči. V prvih dneh življenja je zelo pomembno skrbno spremljanje udobja in primerne temperature. Večjim nihanjem temperature se izogibajte, saj se dojenček ne more sam zaščititi ali premakniti v hladnejši prostor.

Kako olajšati prebolevanje vročine

• Okopajte dojenčka v mlačni vodi; lahko uporabite tudi mlačne ovitke (prepojena rjuha okoli telesa za 5 minut, ponovite 2-3 krat).
• Oblecite ga v zračna oblačila iz naravnih materialov; odstranite odvečne sloje.
• Na čelo položite hladen obkladek.
• Pogosteje dojite ali ponujajte več tekočine.
• Omogočite počitek in pogosto prezračevanje prostora.
• Pri temperaturi nad 38,5 °C ali če splošno stanje otrokovega počutja to zahteva, se po posvetu z zdravnikom uporabijo antipiretiki v priporočenih odmerkih.

Vročinska stanja, ki ne smejo biti spregledana

Posebno pozornost namenite naslednjim situacijam:

• Trdovratna vročina > 3 dni;
• znaki dehidracije (temen urin, žeja, vrtoglavica, zmanjšano lulanje, v hujših primerih krči ali omedlevica);
• poslabšanje počutja ali zavesti, zmedenost, neutolažljiv jok, močna zaspanost ali nezmožnost piti;
• pojav izpuščaja, ki spremlja vročino;
• če sumite na resno okužbo pri novorojenčku ali dojenčku mlajšem od 3 mesecev - takoj k zdravniku.

Praktični nasveti za starše

• Opazujte otroka - starši in skrbniki pogosto najbolje poznate otroka in opazite spremembe v vedenju.
• Merite temperaturo v miru, vsaj dve uri po hranjenju (temperatura lahko naraste po dojenju).
• Redno preverjajte temperaturo sobe s termometrom in poskrbite, da je otroška soba okoli 20-22 °C.
• Če je dojenček v prvih mesecih, poskušajte, da spi v vaši sobi v svoji zibelki.
• V primeru sumov na pregrevanje zmanjšajte oblačila, ohladite prostor in poiščite zdravstveno pomoč, če se stanje ne izboljša.
• Ne zbijajte blago povišane temperature takoj; pri sicer zdravem otroku, starejšem od 3 mesecev, ki je živahen in dobro pije, previdno opazujte in ne ukrepajte prehitro.

Tabela: priporočene mejne vrednosti temperature glede na način merjenja

Pomembno

Če opazite poslabšanje stanja, pojav kritičnih simptomov (motnje zavesti, krči, nezmožnost piti ali močna dehidracija), vročinska kap ali visoka vročina z drugimi resnimi znaki, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč. Pri novorojenčkih in dojenčkih mlajših od treh mesecev ob pojavu vročine ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Staršem priporočamo, da redno sledijo navodilom pediatra, uporabljajo ustrezne termometre in poskrbijo za primerno okolje ter oblačila, da zmanjšajo tveganje za pregrevanje ali podhladitev. Če se vam zdi stanje resno ali nejasno, se posvetujte z zdravnikom - bolje je preveriti in preprečiti zaplete.

tags: #kako #preveriti #ali #je #dojencku #vroce