Dopust je namenjen počitku, rekreaciji in izvajanju družinskih obveznosti delavca. Zato je pomembno, da dopust delavec izrabi. Le izjemoma, pa je dovoljeno, da mu ga delodajalec izplača. V nadaljevanju bomo preverili, kdaj se lahko dopust izplača oz. Koliko dopusta pripada delavcu?
Koliko dopusta pripada delavcu in kako ga odmeri delodajalec
Delodajalec mora delavcu dopust odmeriti vsako leto posebej, glede na pogoje, ki jih delavec izpolnjuje v tekočem letu. Odločbo mora izdati do 31. marca. Vsakemu delavcu, ki je zaposlen polni delovni čas celo leto, pripada minimalno 4 tedne dopusta, če izpolnjuje pogoje, pa je upravičen do dodatnih dni.
Dopust izrabljate v dogovoru z delodajalcem. Dodatno lahko delavec izrabi en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. V obeh primerih lahko delodajalec odreče izrabo dopusta le če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Dogovorjeni dopust lahko delavec izrabi v več delih, z zahtevo, da mora vsaj en del trajati najmanj dva tedna.
Prenos in razširjene možnosti izrabe dopusta
Dopust, ki ga niste izrabili v lanskem letu lahko izrabite v tekočem koledarskem letu do 30. junija, v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, pa do 31. Dekleta in delavci, ki delajo v tujini, lahko v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Kdaj lahko delavec zahteva nadomestilo ali regres za neizrabljen dopust
Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice odpravnine oz. Kako odpoved pogodbe vpliva na izplačan regres in dodeljen dopust? Kakšna so pravila glede izrabe letnega dopusta? Do kdaj mora delavec porabiti lanski dopust?
Pravila izrabe letnega dopusta v kontekstu Zakona o delovnih razmerjih
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da ima delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. Način koriščenja dopusta je v skladu s tem, da dopust poteka v tekočem koledarskem letu ali pa po dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Vrhovno sodišče RS je 25.10.2022 izdalo sodbo opr. št. VIII Ips 23/2022 o tem, kako ravnati z neizrabljenim dopustom po koncu bolniškega staleža. Delodajalec je moral delavcu priznati pravico do plačanega letnega dopusta za leto 2017, ki ga je bilo mogoče izrabiti po zaključku bolniškega staleža. Ministrstvo za delo načrtuje dopolnitev 4. odstavka 162. člena ZDR-1, da bi imel delavec v primeru bolniške ali porodniške pravico, ves letni dopust izrabiti do 31. marca leto sledi letu, v katerem je mogoče prenos (torej 15 mesecev).
Delavka, ki je dlje časa bolniško odsotna in bo nastopila materinski dopust v decembru 2024 ali januarju 2025, ne sme izgubiti letnega dopusta; po ZDR-1 lahko do 31. marca naslednjega leta porabi dopust, vključno z lanskimi neizrabljenimi dnevi, če je to potrebno zaradi ostajajočih okoliščin. Prav tako obstaja možnost, da se dopust prenese, če delo ni moglo biti opravljeno zaradi bolezni ali poškodb, vendar je potrebno upoštevati, da delodajalec in delavec v tem primeru skleneta dogovor o prenosu.
Posebnosti glede bolniške in porodniške odsotnosti
Delodajalec mora zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa mora izrabiti najmanj dva tedna do konca leta. Če nastopijo nepričakovane ovire (bolniška ali porodniška), lahko delavcu ostanek dopusta prenese na naslednje leto ali do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerem je prenos mogoč. Pri prenosu je treba upoštevati potrebe delovnega procesa in družinske obveznosti delavca, ter zagotoviti, da cilj dopusta ostane počitek in rekreacija.
Ko delavec med izrabo strnjenega dela letnega dopusta nastopi bolniški stalež, se dnevi odsotnosti ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Če se delavec zaradi trajnejšega bolniškega staleža do konca koledarskega leta ne vrne na delo, mora delodajalec omogočiti in ima delavec pravico izrabiti ves dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, do 31. decembra naslednjega leta.
Praktični primeri in vprašanja iz prakse
Odločitev Vrhovnega sodišča o pravočasni izrabi letnega dopusta po dokončanju bolniškega staleža poudarja, da delodajalec ne sme zavrniti plačila dopusta ali doplačil iz razloga, ker je dopust nastal v času, ko delavec ni mogel izrabiti razpoložljivega dopusta. V praksi se zato pogosto razpravlja o tem, ali je treba v dogovoru z delodajalcem dopust prenesti ali izrabiti delno v teku naslednjega leta. Poleg tega je pomembno, da številna podjetja določijo v pravilniku o letnem dopustu ali kolektivni pogodbi dodatne dni ali način delitve dopusta, ki odraža potrebe delovnega procesa in družinskih obveznosti delavcev.
Pravice staršev in posebne določbe
Posebna pravica pripada staršem šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj en teden dopusta v času šolskih počitnic. Pri tem je treba upoštevati, da bilo katero dopustno obdobje lahko vodi k skrajšanju ali podaljšanju referenčnega obdobja v dogovoru z delodajalcem, vendar ne sme ogroziti delovnega procesa.
Primer analize primerov, ki izhajajo iz referenčnih sodb
Pri prenosu dopusta je treba upoštevati namen pravice do letnega dopusta: počitek, rekreacijo, varnost in zdravje delavca ter družinske obveznosti. Skladno z EU sodno prakso je pravica do plačanega letnega dopusta minimalne dolžine štirih tednov in je del socialne zaščite delavcev. Nadomestilo za neizrabljen dopust se izračuna takrat, kadar delavec ne more izrabiti dopusta zaradi razlogov, na katere ne vpliva, vendar v slovenskem pravnem prostoru obstaja stroga prepoved izplačila dopusta med trajanjem delovnega razmerja; izplačilo dopusta je dopustno le ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Predlog za praktično upravljanje dopustnih dni
Delodajalec mora vsako leto zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu in delavcu omogočiti izrabo najmanj dva tedna kolikor je mogoče v strnjenem delu ter preostanek dopusta doreči v dogovoru do 30. junija naslednjega leta. V primerih odsotnosti zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima delavec pravico do izrabe preostalega dopusta do določenih rokov (do 31. decembra ali do 31. marca naslednjega leta). Pri nepraktičnih situacijah ali sporih je priporočljivo poiskati pravni nasvet ali posvet s kadrovsko službo, da se pravilno interpretira zakonodajo in kolektivne pogodbe.
Priprava in nameščanje plenic
Podatki so povzeti iz slovenskih zakonodajnih določb in sodne prakse, ter iz navodil in člankov, ki obravnavajo izrabo letnega dopusta v kontekstu bolniške in porodniške odsotnosti ter prenosov dopusta.
tags: #neizrabljen #dopust #zaradi #bolniske #porodniska