Otroška paraliza ali poliomielitis je nalezljiva virusna okužba, ki jo širi poliovirus. Poliovirus napada živčni sistem, v resnih primerih pa lahko povzroči paralizo (kjer ne morete premikati delov telesa). Poliovirus živi v žrelu in črevesju okužene osebe, v telo pa vstopi skozi usta. Virus se prenaša preko umazanih rok, okužene hrane in vode, pa tudi ob tesnih stikih z okuženo osebo. Prenaša se z vodo, hrano ali okuženimi rokami.
Vzroki in način prenosa
Glavni povzročitelj otroške paralize je poliovirus. Poliovirusi se nahajajo v iztrebkih okuženih ljudi. Virus se prenaša fekalno-oralno prek umazanih rok, okužene hrane ali vode. Virus vstopi v telo skozi usta in se razmnožuje v žrelu in prebavilih. Nato vstopi v krvni obtok in lahko prodre v nekatere živčne celice, ki jih poškoduje ali uniči. Virus je zelo nalezljiv in se zlahka prenaša z ene osebe na drugo. Ljudje, ki imajo okužbo, jo lahko prenesejo na druge tik pred in do nekaj tednov po pojavu simptomov. Bolniki so najbolj kužni 7 do 10 dni pred in po pojavu znakov bolezni, virusi pa so v iztrebkih prisotni še 3 do 6 tednov.
Tipi poliovirusov in epidemiologija
Poliovirus (WPV) se deli na tri vrste: 1, 2 in 3. Divji poliovirus tipa 2 je bil septembra 2015 razglašen za izumrlega, zadnji virus pa je bil v Indiji identificiran leta 1999. Divji poliovirus tipa 3 je bil razglašen za izumrlega oktobra 2019. Nazadnje so ga opazili novembra 2012. Po svetu glede na dozdajšnja dognanja še kroži sev poliovirusa tip 1.
Bolezen je pogostejša v manj razvitih predelih sveta, kjer je tudi higiena običajno slabša. Otroška paraliza se iz zgoraj naštetih t. i. endemičnih držav še vedno lahko razširi po vsem svetu, enako kot se je v države, od koder prihajajo zadnja poročila. To so Somalija, Kenija, Etiopija, Kamerun, Sirija in Izrael. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred 25 leti napovedala cilj izkoreninjenja te bolezni. V Evropi bolezen že velja za izkoreninjeno, zadnji podatki pa kažejo, da divji sev otroške paralize ni več prisoten v kar 99 % držav sveta.
Potek okužbe in oblike bolezni
Večina ljudi, ki se okužijo s poliovirusom, nimajo nobenih simptomov. Več kot 70 % okužb s poliovirusom poteka brez simptomov. Pri veliki večini okuženih se bolezenski znaki sploh ne razvijejo ali pa so tako blagi, da jih bolnik zamenja za običajen prehlad. Nekateri posamezniki, ki dobijo simptome poliovirusa, imajo gripi podobne znake; eden od štirih ljudi, ki zboli za otroško paralizo, bo imel simptome, podobne gripi.
Oblika, imenovana abortivni poliomielitis, vključuje gripi podobne in črevesne simptome in navadno mine v nekaj dneh oziroma najpozneje v enem tednu. Tudi neparalitična oblika (aseptični meningitis) se kaže kot serozni meningitis in se kaže kot glavobol, slabost, otrdel vrat ter motnje zavesti. Pri manjšem deležu okuženih se lahko bolezen po kratkotrajnem izboljšanju nenadoma poslabša. Če se bolezen dodatno razvije, začne vplivati na živčevje in povzroči razvoj paralize, pojavijo se hude bolečine v mišicah in ohromelost.
Paralitična otroška paraliza: znaki in simptomi
Paralitična otroška paraliza se prične z blagimi simptomi in povišano telesno temperaturo. Prvi znaki in simptomi paralitične otroške paralize, kot sta vročina in glavobol, so pogosto napačno diagnosticirani kot neparalitična otroška paraliza. Tem znakom v prvem tednu bolezni sledijo hude bolečine v mišicah in ohromelost (paraliza) okončin, ki je lahko eno- ali obojestranska. Slabost ali paraliza v rokah, nogah ali obojem se pojavi in lahko traja vse življenje. Ohromijo lahko tudi dihalne mišice, posledično je potrebno umetno predihavanje bolnika. Če ob ohromelosti dihalnih mišic ne moremo zagotoviti umetnega predihavanja, se bolezen lahko konča s smrtjo.
Poliomielitis lahko povzroči poškodbe živcev, paralizo, težave z dihanjem in v skrajnih okoliščinah tudi smrt. Doživljenjska paraliza okončin ali dihalnih mišic se zgodi v manj kot 1% primerih. Pri približno odstotek okuženih pa prizadene huda oblika bolezni otroška paraliza, ki povzroča ohromitve. Med osebami, obolelimi za otroško paralizo, jih umre od 5 do 15 %, ker njihove dihalne mišice popolnoma ohromijo, pri dveh tretjinah pa se pojavi stalna šibkost.
Komplikacije in dolgotrajne posledice
Najpogostejše dolgoročne težave, s katerimi se srečujejo bolniki z otroško paralizo, so težave z opornicami, rekurvatum kolena, naraščajoča šibkost zaradi prekomerne uporabe in ekvinus gležnja. Okužba lahko povzroči vnetje srčne mišice (miokarditis), pogosti so zapleti na prebavilih, nastanejo lahko tudi ledvični kamni. Postpolio sindrom (PPS) je stanje, ki prizadene preživele otroške paralize mnogo let po tem, ko so ozdraveli od otroške paralize. Običajno se to zgodi 15-40 let kasneje; ljudje, ki dobijo PPS, začnejo ponovno oslabeti v mišicah, ki jih je prej prizadela okužba s polio. Te težave so mišična slabost, bolečine v mišicah in sklepih, atrofija in utrujenost.
Diagnostika
Ker so simptomi podobni številnim drugim virusnim okužbam in oblikam meningitisa, samo na podlagi klinične slike ni mogoče zanesljivo potrditi poliomielitisa. Za diagnostiko poiščemo virus v žrelu, iztrebkih, urinu in včasih tudi likvorju. Ob sumu na prizadetost živčnega sistema se lahko opravi lumbalna punkcija, pri kateri odvzamejo vzorec možgansko-hrbtenjačne tekočine oziroma likvorja. Preiskava lahko pokaže znake vnetja možganskih ovojnic.
Zdravljenje
Za otroško paralizo ni zdravila ali posebnega zdravljenja, zato je zdravljenje usmerjeno v lajšanje težav. Podporno zdravljenje ob pojavu simptomov vključuje lajšanje bolečin in umetno predihavanje ob dihalnem zastoju bolnika. Če so dihalne mišice oslabljene ali paralizirane, bo potrebna mehanska ventilacija, ki bo pomagala dihati. Potrebna je dobra fizioterapija in včasih uporaba opornic ali celo ortopedska operacija. Če ste zboleli za paralitično otroško paralizo, vam bodo nudili fizikalno terapijo. Sredstva proti bolečinam pomagajo pri bolečinah in zdravljenje vročine. Ne obstaja zdravilo, ki bi neposredno uničilo poliovirus.
Preprečevanje: cepljenje in higienske ukrepe
Da bi se izognili otroški paralizi, morajo biti ljudje cepljeni proti vsem trem vrstam virusa, saj cepljenje proti otroški paralizi zagotavlja najučinkovitejšo zaščito. Cepljenje proti otroški paralizi je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Cepljenje proti otroški paralizi je v Sloveniji obvezno. Cepljenje proti otroški paralizi se opravi s tremi odmerki cepiva proti otroški paralizi, ki ščiti proti poliovirusom tipov 1, 2 in 3. Za zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Zaščito zagotavlja tudi vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti; s tem, ko je cepljena večina prebivalcev, poskrbimo, da ni novih primerov bolezni in zaščitimo najbolj ranljive člane družbe - novorojenčke in dojenčke, ki jih lahko cepimo šele pri 3 mesecih starosti, ter tiste, ki zaradi drugih zdravstvenih težav ne morejo prejeti cepiva.
Obstajata dve vrsti cepiv: oralno cepivo proti otroški paralizi (OPV) in inaktivirano cepivo proti poliovirusu (IPV). Inaktivirano cepivo se v večini svetovnih regij, vključno z Ameriko in Evropo, uporablja rutinsko. Peroralno cepivo se v EU ne uporablja, se pa za nadzor izbruhov bolezni še vedno uporablja v nekaterih državah, kjer se pojavljajo prenosi okužbe z divjim virusom otroške paralize. V redkih primerih in samo v skupnostih z nizko skupinsko imunostjo lahko živi oslabljeni virus iz peroralnega cepiva dlje časa kroži v skupnosti in mutira v obliko, ki povzroča paralizo.
Cepljenje proti otroški paralizi (tudi obnovitveno) se zabeleži v rumeni mednarodni cepilni knjižici. V primeru sporadičnega primera, izbruha ali epidemije otroške paralize, je cepljenje obvezno za vse mlade do 26. leta, tudi če so že bili cepljeni. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za vse, ki niso bili cepljeni v predšolskem obdobju. Cepljenje se priporoča tudi za tiste, ki službeno potujejo na območja, kjer obstaja nevarnost okužbe z otroško paralizo (seznam držav), in za tiste, ki so pri delu lahko izpostavljeni virusu otroške paralize.
Poleg cepljenja so pomembni tudi higienski ukrepi: dosledna higiena, to je umivanje rok po uporabi stranišča in pred pripravo hrane, nujno pravilno odstranjevanje odplak iz stranišč, zagotovljena pitna voda in dobra praksa pri pripravi hrane. Pri dojenčkih je treba paziti na pravilno odstranjevanje pleničk. Drug način za preprečevanje širjenja otroške paralize je umivanje rok pogosto z milom in vodo.
Neželeni učinki cepiv in posebne situacije
Kot pri vseh drugih cepljenjih se lahko tudi po cepljenju proti otroški paralizi pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Pri vseh cepivih proti otroški paralizi je najpogostejši neželeni učinek bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, pojavlja se tudi zvišanje temperature nad 38 stopinj Celzija. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. Nekateri otroci imajo lahko alergijsko reakcijo na cepivo proti otroški paralizi; tudi v tem primeru je treba k zdravniku.
Pomembne zgodbe in zgodovinski pogled
V Sloveniji smo rutinsko in sistematično cepljenje otrok proti otroški paralizi uvedli v 60. letih prejšnjega stoletja. Do takrat je za otroško paralizo vsako leto zbolelo do 250 otrok, do 24 otrok letno je umrlo, mnogi pa so za vse življenje ostali hromi. Zadnjih devet primerov otroške paralize smo v Sloveniji zabeležili leta 1978. Ker je imel med drugimi ohromljene mišice za dihanje, je eden od bolnikov vse življenje ponoči potreboval pomoč aparata za dihanje. Zaradi rednega cepljenja se otroška paraliza v večjem delu sveta skoraj ne pojavlja več.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Če vaš otrok ni prejel cepiva proti otroški paralizi, morate obiskati zdravnika. Če se pojavi nenadno poslabšanje ali znaki prizadetosti živčevja (močan glavobol, otrdel vrat, hude mišične bolečine, šibkost ali ohromelost), je nujen zdravniški pregled. Po sumu na primer je potrebno obvestiti pristojne institucije in izvesti ustrezne preiskave. Otroci, ki niso bili popolno cepljeni, potrebujejo posvet s pediatrom glede nadaljnjih odmerkov cepljenja.
Ključne informacije za javnost
- Najboljša preventiva je cepljenje proti otroški paralizi.
- Higiena (umivanje rok, varna pitna voda, pravilno odstranjevanje odpadkov) zmanjšuje prenos virusa.
- Pri sumu na prizadetost živčevja nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
- Vzdrževanje visoke precepljenosti (okoli 95 %) zmanjša možnost izbruhov v državi.
Kako delujejo cepiva? - Kelwalin Dhanasarnsombut
| Vidik | Poudarek |
|---|---|
| Vzrok | Poliovirus (tip 1, 2, 3) |
| Način prenosa | Fekalno-oralno, okužena hrana, voda, nečiste roke |
| Incidenca simptomov | Več kot 70 % brez simptomov, ~25 % blagi simptomi, ~5 % prizadetost živčevja, <1 % paraliza |
| Preprečevanje | Cepljenje (IPV/OPV), higiena, nadzor izbruhov |
| Zdravljenje | Podporno: fizikalna terapija, opornice, mehanska ventilacija |
Otroška paraliza je nevarna virusna okužba, ki je bila nekoč razširjena po vsem svetu. Poliomielitis je smrtno resna bolezen, vendar je z uvedbo in vzdrževanjem cepljenja oz. visokih stopenj precepljenosti mogoče preprečiti izbruhe in zaščititi najranljivejše skupine prebivalstva.
tags: #otroskaparaliza #ob #rojstvu #otroka