Uvajanje goste hrane pri dojenčku: miti in resnice, znaki pripravljenosti, načela, prakse in natančen časovni načrt

Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem obroku, čedalje manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje.

V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti.

Znaki pripravljenosti in čas za začetek

Običajno dojenčki pokažejo prvo zanimanje za pravo hrano okoli 4. ali 5. meseca starosti. Svetovna zdravstvena organizacija in druge državne zdravstvene službe za prvih šest mesecev otrokovega življenja priporočajo izključno dojenje, ki nudi zdravstvene koristi tako za dojenčka kot za mater. Okoli šestega meseca starosti se tako priporoča postopno uvajanje mešane prehrane, seveda, če je dojenček na to že pripravljen.

»Če je dojenček na uvajanje mešane prehrane pripravljen že prej, naj mati po dogovoru s pediatrom prične z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred dopolnjenim 17. tednom starosti, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano; pa tudi, ker je prezgodnje uvajanje lahko povezano z debelostjo, dihalnimi simptomi, ekcemom in povečanim tveganjem neješčnosti ter izbirčnosti pozneje v življenju,« opozarja Vida Fajdiga Turk z NIJZ in ob tem dodaja, da se hrana prične uvajati, ko dojenček že stabilno sedi.

Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Ob dopolnjenih 6 mesecih življenja je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički.

Miti in resnice: dojenje, okusi in uvajanje

• »Dojim, zato mi ni treba paziti na svojo težo.« Napačno! Z materinim mlekom porabite impresivnih 400 do 500 kalorij na dan.
• »Še vedno moram jesti toliko beljakovin, kot sem bila med nosečnostjo.« Prav! Vaše telo med dojenjem potrebuje enako količino beljakovin kot med nosečnostjo.
• »Zaradi hrane, kot sta brokoli ali fižol, imam malo plinov, kar pomeni, da bo tudi moj otrok dobil pline.« Napačno! Spojine, ki tvorijo plin, v brokoliju in fižolu niso bile dosledno najdene v materinem mleku.
• »Moj dojenček ima okuse v mojem materinem mleku, zato bo morda raje imel kari in začinjeno hrano, ko bo starejši.« Prav! Okusi hrane, ki jo jeste, bodo prešli v vaše materino mleko.
• »Vsekakor dobivam dovolj kalorij, tako da je moje materino mleko najboljše kakovosti.« Napačno! Ni vse v kalorijah!
• »Ko sem bila noseča, sem se izogibala alkoholu, zdaj, ko je moj otrok tukaj, je v redu.« Napačno! Majhna količina alkohola, ki ga popijete, bo prešla v vaše materino mleko.
• »Mislim, da moj otrok ne prenaša nečesa v mojem materinem mleku, zato je čas, da začnemo s trdno hrano.« Napačno! Materino mleko je še vedno najboljše.
• »Dojenje mi bo pomagalo izgubiti težo, ki sem jo pridobila, ko sem bila noseča.« Prav! Študije so pokazale, da lahko dojenje pomaga pri izgubi teže po nosečnosti.

Prvi koraki z žličko: kako začeti in v kakšnih količinah

Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. V začetku zadostujejo dve do tri žličke dnevno, po nekaj tednih pa količino povečamo glede na to, koliko mlečnega obroka z njimi nadomestimo.

Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna in nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil. Priporočila za prehrano zdravega dojenčka: začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana). Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna.

Zakaj začeti z zelenjavo

Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.

Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem.

Konzistence, teksture in priprava obroka

Preglednica: Konzistenca hrane za različne starosti in stopnje razvoja (Hranjenje dojenčkov in malih otrok: Standardna priporočila za Evropsko unijo; prevod. B.Bratanič; 2008). V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane.

Pri pripravi obroka za dojenčka moramo biti pozorni kar na nekaj stvari. Hrano, ki jo pripravljamo za dojenčka, nikoli ne pasiramo oziroma ne miksamo z raznimi paličnimi mešalniki in podobnim. Kot prvo, z miksanjem hrane v hrano vnesemo preveč zračnih mehurčkov, kar pri otroku lahko povzroči napenjanje. Kot drugo, zmiksana hrana ni preveč dobrega okusa, še posebej, če skupaj zmešamo več različnih sestavin.

Obrok, ki ga pripravljamo za dojenčka, otroka, naj bo pripravljen tako, da hrano čim bolj pretlačimo ali z vilico, ali žlico, jo nastrgamo na strgalnik in podobno. Seveda na začetku hrano bolj pretlačimo, ko se otrok enkrat navadi na bolj gosto hrano, pa pretlačimo vedno manj. Taka hrana vsebuje manjše nepretlačene koščke, kar otroka vzpodbudi k žvečenju in mehanski obdelavi hrane v ustih. Vse to je pomembno, za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, …

Maščobe in kakovostni dodatki

Pomembnost visokokakovostnih maščobnih kislin: pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagam, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).

Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!

Glavna hranila, alergeni in uvajanje glutena

Od začetka 5. pa do 7. meseca (to je v starosti polnih 4 do 6 mesecev) energijska vrednost hranil v materinem mleku oziroma nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).

Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije. Gluten uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen.

Uvajanje beljakovin (meso, jajca, ribe)

V tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano). Jajca: rumenjak in beljak: od 6. meseca. Ribe: lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos).

Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …). Sladkor, sol: po 1. letu. Med: po 1. letu. Morski sadeži: po 1. letu starosti.

Varnost, način sedenja in družinski obroki

Prve mesece uvajanja goste hrane dojenček seveda še ne more sedeti samostojno, zato poskrbite, da bo ob hranjenju udobno nameščen v vašem naročju. Ko malček že ima dovolj moči za samostojno sedenje, pa mu ob domačo kuhinjsko mizo postavite kakovosten otroški stol, ki je stabilen in varen. Višina stolčka naj bo takšna, da otrok lahko položi podlahti na mizno površino, ob sproščenih ramenih pa sta komolca lahko pokrčena v pravem kotu.

Malčka med obrokom ne puščajte samega pri mizi, prav tako je bolje, če se med jedjo ne ukvarjate samo z njim in njegovim krožnikom. Skupaj z malčkom lahko zajtrkujete, pojeste malico, zaužijete kosilo ali zgodnjo večerjo. O različni vrsti hrane in prehranjevanju se bo otrok največ naučil, ko vas bo opazoval.

Metode uvajanja: kašice, koščki in BLW

Vsaka mamica se uvajanja goste hrane loti na svoj način. Nekatere dojenčkom ponudijo hrano po tradicionalni metodi v obliki kašic oz. pasirane hrane, spet druge že od začetka uvajajo hrano v koščkih, tretje se odločijo za kombinacijo obeh. Metoda, imenovana BLW - Baby-Led Weaning, otroku omogoča, da hrano sam prime in jo nese v usta. »Le na željo otroka se preskoči faza uvajanja kašic (pasirana hrana), dojenčku pa se ponudi hrana v koščkih, ki jo lahko sam prime v roke in nese v usta, prežveči in poje. Nekateri starši se odločijo za kombinacijo obeh tehnik, tradicionalne in metode BLW.«

Takšno zelenjavo je najbolje pripraviti s kuhanjem na pari, dušenjem v lastnem soku ali pa v manjši količini vode ali olja, pri čemer odsvetujemo prekomerno kuhanje zelenjave v večjih količinah vode, zaradi nepotrebne izgube hranilnih snovi. Pri uvajanju po metodi BLW morajo biti koščki ravno prav mehki, da se dojenčku ne zataknejo v grlu.

Pogoste napake, alergije in izpostavljenost alergenom

Prva stvar, na katero je treba biti pozoren, so alergijske reakcije. Zaradi tega strokovnjaki priporočajo, da po tem, ko posamezno živilo malčku ponudimo prvič, počakamo nekaj dni, saj tako enostavno ugotovimo, če hrana otroku ne ustreza ali ima nanjo celo neželeno reakcijo. »Se pa pred dopolnjenim prvim letom starosti odsvetuje uvajanje sledečih živil: sol, med, sladkor (namizni, rjavi, kokosov, fruktoza, glukoza, glukozno-fruktozni sirup, javorjev in agavin sirup), kravje mleko kot samostojni obrok, morski sadeži, gobe ter surova in toplotno neobdelana živila živalskega izvora - surovo mleko, surova jajca, surovo meso.«

Kaže se, da je zaželeno in varnejše zgodnje uvajanje alergenih živil. Glede alergij je predvidoma bolj problematično koščičasto sadje, do prvega leta se izogibajte kiviju in jagodam. Ravno tako lahko kislo sadje povzroča krče, drisko in izpuščaje, zato previdnost pri limonah in pomarančah ne bo odveč. Tudi čaj iz komarčka ni primeren do četrtega leta starosti zaradi vsebnosti estragola.

Praktični načrt: vrstni red uvajanja in število obrokov

Uvajanje goste hranite začnite z zelenjavnim obrokom: zelenjavne, nato zelenjavno- krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Nato sledi še uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom. Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Po 10. mesecu dodajte kruh.

Primeri dnevnih obrokov po starosti

Primerna živila do 1. leta (časovnica)

Vztrajnost, zavračanje in učenje okusov

Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Verjamemo, da obupujete, kadar vaš malček določeno hrano vztrajno zavrača, pa niti ne veste, zakaj je temu tako. A pri uvajanju goste in uravnotežene hrane ponavljanje in vztrajnost lahko pripeljeta do želenega cilja.

Poizkusite tako, da določeno živilo znova ponudite otroku v razmaku nekaj dni, in pri tem seveda vztrajate več tednov. Morda malčka prepričate, če jed, ki jo zavrača, ponudite poleg hrane, ki jo ima rad. V nobenem primeru pa na otroka ne pritiskajte, torej ga ne grajajte in še manj kaznujte, če noče jesti, prav tako ne pretiravajte s spodbujanjem, navijanjem ali celo nagrajevanjem, saj v tem primeru otroci ne razvijejo zdravega odnosa do hrane.

Pitje tekočine in ritem obrokov

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom).

Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica). Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.

Prehod na prilagojeno družinsko prehrano

Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.

Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.

Raziskave, prakse in opozorila

Raziskava SI.Menu, ki so jo v letih 2017/18 opravili v povezavi z uvajanjem mešane prehrane, je odkrila, da nekateri začnejo z dodajanjem mešane hrane že v tretjem mesecu starosti, kar seveda ni skladno z nacionalnimi smernicami. Po izsledkih raziskave sodeč dojenčki po dopolnjenem desetem mesecu starosti občasno že uživajo izdelke s sladkorjem, mesne izdelke in slane prigrizke.

V tej starosti jih starši seznanijo tudi z živili z visokim alergenim potencialom, kot so med, arašidi oreščki. V tej starosti tudi več kot polovica otrok že poskusi sadni sok, starši pa jim brez zadržkov ponujajo tudi že druge sladke pijače. Ob dopolnjenem prvem letu starosti lahko malček uživa večji del uravnotežene in njemu prilagojene družinske hrane, seveda pa bodite pozorni na majhen vnos soli in se izogibajte dodajanju sladkorja.

Deset pravil za uspešno uvajanje gostih živil

1. Primeren čas uvajanja goste hrane: Uvajanje goste hrane začnemo med dopolnjenim četrtim in šestim mesecem starosti.
2. Začnite z lahko hrano: Otroku začnite ponujati najprej lahko prebavljivo in manj alergeno hrano, kot so bučka, korenje, jabolko.
3. Eno do dve živili na teden: Vedno ponudite naenkrat le eno novo živilo, in sicer približno teden dni.
4. Majhne količine: Novo hrano uvajamo postopoma in v manjših količinah.
5. Dodajanje mleka, po potrebi: Če veste, da otrok med mlečnimi obroki ne zaužije dovolj mleka, mu iste vrste mleko dodajajte v kašice.
6. Bodite pozorni na morebitne reakcije: Če otrok ne prenese določenega živila, bodite še posebej previdni.
7. Hrana naj bo brez začimb: Okus hrane naj bo čim bolj nevtralen. Sladkorja in soli dojenčku ne dodajajte do dopolnjenega prvega leta starosti.
8. Sveže in zrelo: Uporabljajte le sveže in zrelo sadje in zelenjavo.
9. Ne pozabite na žitarice: Žitne kaše so pomemben vir ogljikovih hidratov in vlaknin.
10. Le voda in nesladkan čaj: Po 6. mesecu ponudite pijačo iz kozarca ali skodelice, brez sladkanih pijač.

Organizacija doma in okolja ob obrokih

Preden postrežete obrok ugasnite televizor in umaknite tablice ter podobne digitalne naprave, ki motijo pozornost. Zelo dobrodošlo pa je, da se malček s hrano spoznava na igriv način - torej dovolite mu, da živila prime z rokami, jih ponese v usta, pomečka in preizkuša tako njihovo teksturo kot tudi okus. Prav tako si za vsak obrok vzemite dovolj časa, saj ga malčki med odkrivanjem nove hrane potrebujejo precej več kot vi.

Vztrajajte in si ne ženite k srcu, če vaš otrok ne bo vedno sledil vašim nasvetom. Predvsem bodite dober zgled, saj boste tako uravnotežen izbor živil in dobre prehranske navade najlažje prenesli tudi na novo generacijo.

Prehod obrokov: od prve žličke do treh obrokov

Postopno uvajanje goste hrane: Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila.

Nadomeščanje drugega in tretjega dnevnega obroka: Po vzpostavitvi prvega gostega dnevna obroka, sledi drugi dnevni obrok - večerja. Dojenčku pripravite žitno-mlečno kašico. Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom. Ta kašica je žitno-sadna.

Posebnosti: zavračanje stekleničke, samostojno hranjenje, tekstura

Pogosto se zgodi, da ko otroci preidejo na gosto hrano, sploh nočejo več piti mleka po steklenički, če se ne dojijo. Če otrok pri hranjenju poskuša sam jesti z rokami, mu to pustimo. S tem vadi fino motoriko prstov, dlani, roke, … Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo.

Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju. Ne hitite! Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas.

Seznami živil in praktični primeri obrokov

• Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
• Materinem ali nadomestnem mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico.
• Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo.
• Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopoma sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša.

Vaš dojenček že nekaj časa steguje rokice in želi seči po hrani v vašem krožniku? Njegovo zanimanje za tako imenovano gosto hrano je verjetno že prvi znak, da mu boste lahko počasi predstavili živila in jedi, ki jih uživamo tudi odrasli. Pri uvajanju goste hrane morate biti pazljivi, lahko ste tudi izbirčni ter jo seveda prilagajajte starosti vašega malčka.

Kruh, družinska miza in širitev jedilnika

Kruh: od 10. meseca dalje. Do prvega rojstnega dne boste tako vašemu malčku, če nima posebnih prehranskih potreb, lahko predstavili že velik del uravnotežene družinske prehrane. Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih.

Dobra novica je, da se iz meseca v mesec seznam primernih živil za vašega malčka širi, kar pomeni, da postaja tudi njegov krožnik vse bolj zanimiv na pogled. Že samo zelenjava ponuja obilico barvitih kombinacij, od zelenega graha, oranžnega korenček, rumene kolerabice, belega krompirja, rdeča pese do rjavega fižolčka.

Vloga rutine, okolja in starševskega zgleda

Skupni obroki so krasna priložnost za medsebojno povezovanje, poleg tega pa prav ob mizi običajno stečejo zanimivi pogovori, kar malčku pomaga pri usvajanju novih besed pa tudi veščin komuniciranja v družinskem krogu. O različni vrsti hrane in prehranjevanju se bo otrok največ naučil, ko vas bo opazoval.

Kadar sami jemo oziroma imamo doma zajtrk, kosilo, večerjo ali samo malico in vidimo, da otrok nakazuje, da bi tudi on jedel zraven in si tega želi. Ko to jasno pokaže, takrat smo lahko čisto prepričani, da je otrok oziroma dojenček pripravljen na uvajanje goste hrane.

Opombe o pijačah in sokovih

Le voda in nesladkan čaj: Po dopolnjenem šestem mesecu lahko otroku začnete ponujati tudi pijačo iz kozarca ali skodelice, pri čemer pa ne ponujajte sladkanih, še manj pa gaziranih pijač. Dojenček do prvega leta starosti svoje potrebe po vitaminu C nadomesti s približno 100 ml svežega sadnega soka na dan.

Kaj še odložiti do 12. meseca in naprej

Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte šele po prvem letu starosti otroka. Med: po 1. letu. Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti.

Učenje skozi teksturo: govor, žvečenje in motorični razvoj

Vse to je pomembno, za kasnejši razvoj govora, motorike ust, gibanje jezika, … Ker so v hrani, ki jo je, koščki, tako tudi spoznava in se navaja na različne okuse. Ni vsa hrana enakega okusa, kot je to, če bi jo spasirali.

Da dojenčka oziroma otroka še dodatno vzpodbudimo k žvečenju hrane, mu lahko koščke hrane v usta damo v prostor med notranjo stranjo lic in dlesnijo. Ker ga bo hrana tam motila, jo bo z gibanjem jezika, čeljusti in stiskanjem lica poskušal čim prej dobiti ven. Vse to pa so komponente žvečenja, ki se ga na ta način lahko zelo dobro nauči.

Zakaj ne prehitevati in ne odlašati

Uvajanje goste hrane - preglednica: Zato začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu, kar pomeni, da naj vsi dojenčki začnejo jesti mešano hrano do dopolnjenega 26. tedna. Če se zgodi, da otrok še močno nasprotuje novim okusom in hrano odklanja, ga ne silite, temveč počakajte teden ali dva in poskusite znova.

Ni čarobne formule, pomembno je zaupati dojenčku in obenem slediti preverjenim smernicam. Uravnotežena prehrana skozi vsa življenjska obdobja, najbolj pa v rosnih otroških letih, je bistvenega pomena za optimalno zdravje posameznika.

tags: #uvajanje #goste #hrane #pri #dojencku #miti