Razvoj dojenčka zajema spremljanje telesne rasti (dolžine, teže, obsega glave) in motoričnih mejnikov, ki vključujejo nadzor glave, sedenje, plazenje, vstajanje in hojo. Gibalni razvoj otroka je tesno povezan z njegovim telesnim razvojem in obratno. Na telesni razvoj najbolj vpliva dedna zasnova, ki pa lahko doseže svoje zmožnosti le ob ustreznih vplivih okolja, kot so gibanje, prehrana in življenjske razmere.
Telesne mere in razmerja v prvem letu
Novorojenček ima povprečno dolžino 50 cm. Ob rojstvu so dečki običajno veliki v povprečju od 46,4 do 54,4 cm in tehtajo od 2,5 do 4,2 kg, deklice pa 2,4-3,8 kg in so velike v povprečju od 45,4 do 52,9 cm. V prvem letu po rojstvu se višina poveča za približno 50 % na približno 75 cm, pri čemer so dosežki v prvih šestih mesecih posebej hitri: v prvih šestih mesecih zrastejo dečki za 17 cm, deklice za 16 cm, v naslednjih šestih mesecih pa je rast pri obeh spolih enaka - okoli 8 cm.
Telesna masa novorojenčka je med 2700 in 4500 grami. Zdrav otrok podvoji svojo porodno težo v petih mesecih in potroji do svojega prvega rojstnega dneva. Po petih ali šestih mesecih se telesna masa podvoji, ob koncu prvega leta pa potroji. Pri starosti enega leta tako otrok tehta okoli 10 kg.
| Starost | Dolžina (povprečje) | Teža (povprečje) |
|---|---|---|
| Ob rojstvu | 46,4-54,4 cm (fantki), 45,4-52,9 cm (deklice) | 2,5-4,2 kg (fantki), 2,4-3,8 kg (deklice) |
| 6 mesecev | 61,8-70,2 cm (fantki), 63,4-72,3 cm (deklice) | 5,8-8,7 kg (fantki), 6,2-9,5 kg (deklice) |
| 12 mesecev | 71,7-81,2 cm (fantki), 69,8-79,1 cm (deklice) | 8,4-12 kg (fantki), 7,8-11,2 kg (deklice) |
Teža in dolžina po posameznih mesecih (okvirno)
Novorojenčki ob rojstvu običajno tehtajo med 2,5 in 4,3 kg. V prvem mesecu dojenček hitro pridobiva na teži, v prvih treh mesecih pa je tedenski prirast okoli 175-200 g. V drugem četrtletju leta se tedenski prirast zmanjša na 140-170 g, v drugi polovici prvega leta pa na 80-100 g.
- 1. mesec: dolžina 48-53 cm, povprečna teža 3,2-5,5 kg.
- 2. mesec: dolžina 52-56 cm, povprečna teža 4,0-6,6 kg.
- 3. mesec: dolžina 54-60 cm, povprečna teža 4,5-7,5 kg.
- 6. mesec: dolžina 62-67 cm, povprečna teža 6,0-9,2 kg.
- 12. mesec: dolžina 71-76 cm, povprečna teža 7,5-11,3 kg.
Razmerje med dolžino telesa in dolžino okončin
Rast posameznih delov telesa ne poteka vedno usklajeno in enako hitro, prav tako se tudi ne konča v enakem starostnem obdobju. Telesno rast otroka najpogosteje opredelimo z merjenjem telesne višine oz. dolžine (pri dojenčkih), mase, obsega glave in debeline kožnih gub na posameznih delih telesa. Pomembna je tudi ocena razvoja zob in kosti.
Gibalna dejavnost zelo pozitivno vpliva na telesno rast. Gibalno dejavnejši otroci imajo večji delež mišičevja in manjši delež telesnih maščob. Primerna gibalna dejavnost ima vpliv na mineralizacijo kosti in njihovo širino, kosti postanejo trdnejše in manj krhke.
Motorični razvoj in povezava z rastočimi okončinami
Gibalni razvoj otroka poteka po zaporedju: glava, ramena, okončine, dlani in stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico. Vedeti moramo, da obstajajo obdobja, oz. čas, ko otrok mora nekaj znati in more napraviti, vendar je važno, kako to dela. Ti ključni dogodki v motoričnem razvoju novorojenčka in dojenčka se imenujejo mejniki razvoja.
V prvem mesecu ima novorojenček močno zvitost sklepov in njegovo gibanje lahko opisujemo kot »vse ali nič«; ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj. V drugem mesecu se že postopoma začne usmerjati proti sredini, glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži. V tretjem mesecu glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno; roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor.
Pri prehodu v četrti mesec leži na hrbtu vzravnano in vzdržuje sredino; noge so pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°, vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor. V petem mesecu se pojavi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. V šestem mesecu dojenček začenja pivotirati na trebuhu in se odriniti nazaj na vse štiri, v sedmem pa se začne premikati po vseh štirih.
Vstajanje, staja in hoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko in medenico rahlo nazaj; hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno.
Senzorični in socialni razvoj v povezavi z gibanjem
Tako motorični kot senzorični razvoj predstavljata ključne mejnike za otrokov celostni razvoj. Gre za slušne, vidne, tipne dražljaje ter različno zaznavanje okolja preko celega telesa. Utihne ali se nasmehne kot odgovor na zvok ali glas osebe, obrne glavo proti zvoku ali glasu, kaže zanimanje za obraze in vzpostavi očesni stik.
Masaža dojenčka pomaga pri povezovanju in razvoju. Povezovanje v teh zgodnjih fazah razvoja je zelo pomembno. Dojenček se sam še ne zna pomiriti, zato je masaža tista, ki mu to omogoča.
Dejavniki, ki vplivajo na telesno velikost in težo
Dejavniki, ki vplivajo na telesno težo dojenčka, vključujejo genetiko, trajanje nosečnosti in prehrano matere. Dojenčki, rojeni prezgodaj, imajo običajno nižjo težo, medtem ko tisti, rojeni po predvidenem terminu, pridobijo več teže. Ustrezna prehrana med nosečnostjo je ključna.
Ker mamice rade spremljamo koliko bi moral tudi otrok velik in tehtati, si pomagamo z okvirno tabelo. Te vrednosti so le okvirne: vsak dojenček raste in razvija se nekoliko drugače, zato so lahko navedene vrednosti le referenčne.
Kdaj se posvetovati s pediatrom
Posvetujte se s pediatrom, če dojenček ne pridobiva teže ali nenadoma izgubi težo, ima težave pri hranjenju ali pomanjkanje apetita, kaže izrazito zmanjšano aktivnost, ali je bistveno pod ali nad percentilnimi krivuljami, ki jih pediater spremlja. Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči razvoj zdravstvenih težav.
Praktični nasveti za starše: spodbujanje rasti in gibanja
- Omogočite čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne omejujte; zaželeno je veliko kotaljenja, prevalov, vrtenja in gugalnic v varnem okolju.
- Spodbujajte senzorično igro: prijemanje različnih tekstur (zemlja, voda, plastelin, testo), vrtenje, guganje, kotaljenje, plazenje in plezanje.
- Razvijajte fino motoriko z risanjem s celo roko, prijemanjem predmetov, igro z žogo in strnjenimi igračami.
- Redno beležite podatke o hranjenju, teži in vedenju v beležnico, kar pomaga hitreje opaziti spremembe in predstavljati opažanja pediatru.
- Za hojo naj bo čim več bos, prvi čevlji naj bodo mehki in z ravnim notranjim delom; vodenje otroka za roki ni priporočljivo, saj lahko ovira naravni razvoj hoje.
Razvojne motnje in opozorilni znaki
Pri dojenčku se lahko pojavijo specifična stanja, ki vplivajo na postavitev glave, tonus in gibanje: tortikolis (toge mišice vratu, glava nagnjena na eno stran), plagiocefalija ali zaležana glava (sploščenost na zadnji ali stranski strani glave), hipotonija (znižan mišični tonus) in vztrajno ekstenzijsko zvijanje. V primeru, da so prisotni dodatni simptomi ali vztrajno odstopanje od razvoja, je priporočljiva ocena v razvojno-nevrološki ambulanti.
Razvoj ni enak pri vsakem otroku, saj na njega poleg genetske kode vpliva tudi okolje; zato naj starši ne primerjajo otrok med seboj. Popolnoma zdravo in normalno je naleteti na odstopanja oziroma razlike, opis razvoja dojenčka pa je le okviren.